Pregled leta 2023: Literatura
Vsak prehod v novo leto je za ljubitelje knjig še posebej vznemirljiv – knjižni programi marsikoga od nas pač navdušujejo skoraj bolj kot praznično obdarovanje. Še preden pa se popolnoma potopimo v zgodbe in literarne svetove, ki jih obeta leto 2024, se ozrimo na preteklo leto ter naslove, imena, dogodke, festivale in trende, ki so ga zaznamovali.
Avtofikcija, osebna rast in žanr
Fenomen avtofikcije je že v letu 2022 zapazil in izpostavil festival Prepišno uredništvo in zdi se, da se je zanimanje za osebne zgodbe, hibride med resničnostjo in fikcijo, (avto)biografskost in avtofikcijo v letu 2023 le še povečalo. Posebno pozornost je vzbudila knjiga Toxic Eve Mahkovic, izpostavljeni pa sta bili tudi izrazito osebni deli, nominirani za nagrado kresnik: esejistični roman Dijane Matković Zakaj ne pišem? in poetični roman Katje Gorečan Materinska knjižica.
Letos so izstopajoči prodajni trend nedvomno knjige za samopomoč in osebno rast, ki so se (skoraj) vsak mesec znašle tako na seznamih najbolj prodajanih kot najbolj izposojanih knjig, ob njih pa so aktualne tudi knjige z osebnimi pričevanji ali življenjskimi izkušnjami avtorjev, ki si s svojimi zgodbami prizadevajo doseči enak učinek kot knjige, ki neposredno motivirajo bralce k iskanju drugačne življenjske poti. Opazimo lahko, da je trend prisoten že več let, od leposlovnih del pa med najbolj prodajana skoraj vselej praviloma zaidejo žanrska dela oz. kriminalke. Omenimo naj tudi, da se na seznamu najbolj prodajanih knjig vsako leto znajde manj naslovov leposlovnih del slovenskih avtorjev. Če je bilo še pred štirimi ali petimi leti med najpopularnejšimi naslovi mogoče najti vsaj pet izvirnih slovenskih leposlovnih izbir bralcev (sicer praviloma žanrskih ali že kanoniziranih avtorjev), je danes to število okrnjeno na eno samo leposlovno delo avtorja kriminalk Tadeja Goloba. Gotovo velja z zanimanjem opazovati, v katero smer se bodo v prihodnje gibali prodajni trendi, dosedanji pregled pa naj prej kot vrednostna sodba bralske publike služi kot priložnost za premislek o bralni kulturi in navadah ter kako bi si lahko tudi leposlovna dela ponovno utrla pot do uglednega mesta na lestvici najbolj prodajanih knjig.
Če so še pred nekaj leti fizične knjige vsaj navidezno ogrožali elektronski bralniki, se je v postpandemičnem obdobju precej razširilo tudi povpraševanje po t. i. avdioknjigah. Pri tem gre predvsem za priročnost, saj lahko bralci – ti se zdaj znajdejo v vlogi poslušalcev – knjižne vsebine sprejemajo med opravljanjem vsakdanjih obveznosti, kadar so na poti, med opravljanjem hišnih opravil ipd. Tudi v Sloveniji je že na voljo velika rastoča digitalna knjižnica avdiovsebin, imenovana Audibook. Gre za produkt in hkrati projekt, ki v zvočno obliko prenaša bralcem najzanimivejše knjige, hkrati pa se programsko usmerja h kar največji raznolikosti. Število uporabnikov skokovito narašča, trend priljubljenih knjig pa ne odstopa od tistega, ki mu sledimo pri prodaji knjig v fizični obliki. Tudi pri avdioknjigah je največje povpraševanje prav po knjigah za samopomoč, avtofikciji, različnih priročnikih in žanrsko obarvani literaturi. Omenimo naj tudi aplikacijo Mladinsko knjigo Plus, ki prav tako ponuja knjižne in povezane vsebine v digitalni obliki, npr. zvočne knjige, podkaste in tako imenovane branke s kratkimi odlomki, povzetki in opisi likov del.
In ko beseda teče o digitalizaciji knjižnih vsebin v sodobnem času, ne smemo spregledati aktualnih polemik, ki se tičejo predvsem najsodobnejših jezikovnih tehnologij in njihovega vpliva na jezikovne poklice. Tudi letošnji frankfurtski sejem se je v številnih diskusijah obregnil prav ob vprašanje prihodnosti prevajalcev, ki se v številnih pogledih zdi skorajda – distopična. Čeravno se diskurz o tovrstni problematiki javlja že dlje časa, intenzivneje vsaj po letu 2020, je z vzponom orodja Chat GPT prodrl tudi do širših krogov in zainteresirane javnosti bralcev, predvsem pa prevajalcev. Kot kaže aktualna stvarnost, se bo diskurz vsaj še nekaj časa ukvarjal predvsem z načini, kako poklic prevajalcev prilagoditi ali s pomočjo umetne inteligence nadgraditi, v ospredje pa prihajajo tudi vprašanja o avtorskih pravicah prevoda in velikih zmogljivosti jezikovnih tehnologij pri določenih žanrskih prevodih, kar je v svojem članku o prihodnosti odnosa med prevajalci in umetno inteligenco že leta 2020 opredelil tudi takratni predsednik sveta CEATL Morten Visby.
V knjigarnah in knjižnicah smo lahko opazili police in priporočila s družbenih omrežij, zlasti pod ključnikom BookTok. Gre za izredno priljubljena, večinoma mladinska ali žanrska dela, ki pritegnejo zanimanje množic, zato ne preseneča, da povpraševanje po njih tudi pri nas narašča. Nekatera od njih so sedaj na voljo tudi v slovenskem prevodu, denimo Konča se z nama Colleen Hoover (Petra Brecelj), Upam, da kdo posluša (Tajda Liplin Šerbetar) in stripi Heartstopper (Katja Bizjak) Alice Oseman, Izkrivljena ljubezen Ane Huang (Maruša Lorger Bračič) in Na koncu oba umreta Adama Silvere (Jure Šešet).
Novosti knjižnega trga
Priljubljenost (avto)biografske literature in žanrskega leposlovja so prepoznali pri založbi Beletrina, ki je v lanskem letu zasnovala novo knjižno zbirko Žametna Beletrina. V prvem letniku zbirke, ki ga je pripravila urednica Branka Fišer, so izšli knjižni prvenec Boruta Pahorja ter mednarodni uspešnici Rezerva princa Harryja in Šola za dobre matere Jessamine Chan. Poleg tega je pri založbi letos izšel prvi integralni prevod esejev renesančnega filozofa in začetnika literarne zvrsti eseja Michela de Montaigna.
Novo knjižno zbirko pa so lani predstavili tudi pri založbi Mladinska knjiga. Skratka je zbirka, posvečena krajšim pripovednim oblikam, knjižnim naslovom. Kakor je povedala urednica zbirke Darja Marinšek: »Na kratko, izčiščeno in prepričljivo povedati bistvo, to se mi zdi velika umetnost.« Prvi letnik je prinesel dve zbirki kratkih zgodb in novelo iz svetovne sodobne literature, ki so jih ustvarili literarni mojstri Haruki Murakami, Jo Nesbø in Hanna Bervoets.
Lani je svojo kultno podobno posodobila tudi revija Literatura. Prenovo notranjosti je zasnoval likovni urednik Zoran Pungerčar, naslovnice pa vsak mesec krasijo dela slovenskih umetnikov in oblikovalcev. Sprememba formata je tako odprla diskusijo o oblikovanju knjig in revij, o standardizaciji, nenazadnje pa tudi o navadah bralcev. Dogodek ob vizualni prenovi se je odvil v prostorih založbe, ki pa so se v oktobru prelevili tudi v nov knjižni prostor, imenovan LUDa knjigarna. Ljubljanska Trubarjeva ulica je tako od leta 2023 bogatejša za en knjižni prostor, kjer potekajo razni literarni dogodki in ki omogoča nakup novosti založbe in še nekaterih manjših slovenskih založb, ki svoje knjigarne (še) nimajo.
Lani je minilo tudi devetdeset let, odkar je izšla prva številka literarne revije Sodobnost. Deset let delovanja pa so praznovali pri založbi VigeVageKnjige. Obletnico so počastili z otvoritvijo razstave Variacije, ki je bila na ogled v ljubljanskem Centru ilustracije.
Po zimskem spanju
Po nekoliko bolj zaspanih zimskih mesecih nas je v pomlad pospremil festival Literature sveta – Fabula, najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji, ki je prinesel šest prevodnih del znamenitih svetovnih avtorjev in avtoric. Na festivalskih dogodkih smo lahko prisluhnili Tatiani Țîbuleac, ki je spregovorila o svojem romanu Stekleni zvon, ki ga je v slovenščino prevedel Aleš Mustar, Joséju Luísu Peixotu, ki se je predstavil z romanom Mestece Galveias v prevodu Blažke Müller, Cristina Morales s prevodom svojega prvenca Bojevniki v prevodu Elvire Navarro, Oksana Zabužko pa z delom Terenske raziskave ukrajinskega seksa, ki ga je prevedla Andreja Kalc. V slovenščino je bil preveden tudi kultni madžarski roman Satanov tango Lászla Krasznahorkaija, s katerim se je prevajalsko spopadla Marjanca Mihelič. Linhartovo dvorano Cankarjevega doma je v času festivala napolnila Bernardine Evaristo, ki jo je slovensko bralstvo prvič spoznalo s prevodom romana Dekle, ženska, druga_i, v sklopu Fabule pa je izšel Manifest: nikdar odnehati v prevodu Katje Zakrajšek.
V maju je potekal 11. festival bralne kulture Prepišno uredništvo, ki se je tematsko posvetil žanrski literaturi. V tem mesecu so podelili tudi številne nagrade, med drugimi desetnico za otroško in mladinsko književnost, ki jo je letos za roman Arlan pod preprogo prejel Andrej Predin. Cankarjevo priznanje za najboljše izvirno delo minulega leta v slovenskem jeziku je letos spomladi za zbirko kratkih zgodb Gluha soba prejela Mojca Kumerdej. Tudi revija Sodobnost je ponovno podeljevala nagradi za najboljšo kratko zgodbo, ki jo je za zgodbo Balada o izmeri sence prejela Veronika Simoniti, in nagrado za najboljši esej leta, ki jo je za esej Konec zgodovine, komajda začetek prejela Mojca Pišek.
V tujini je nagrado Astrid Lindgren (ALMA) prejela ameriška avtorica Laurie Halse Anderson, eno pomembnejših literarnih nagrad pa predstavlja nagrada Pulitzer, ki ga je letos prejela avtorica Barbara Kingsolver za roman Demon Copperhead.
Pesniško poletje
23. junija je na Rožniku kres prižgala Jožica Avbelj v imenu Lada Kralja, ki je za roman Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina, 2022) posthumno prejel nagrado kresnik. Nominirani so bili še romani Katje Gorečan Materinska knjižica (LUD Literatura, 2022), Katarine Marinčič Ženska s srebrnim očesom (Beletrina, 2022), Tine Vrščaj Na klancu (Cankarjeva založba, 2022) in Dijana Matkovič Zakaj ne pišem? (Cankarjeva založba, 2021). Nagrado mlado pero, ki so jo lani podelili drugič, pa sta prejela kritik, tudi Koridorjev pisec Kristjan Rakar in dramatičarka Eva Kučera Šmon.
V tujini je v poletnih mesecih posebej odmevna podelitev prestižne ženske nagrade za leposlovje Women’s Prize for Fiction, ki jo je v letu 2023 za svoje delo v istem letu kot Pulitzerjevo osvojila Barbara Kingsolver. S tem je postala tudi prva nagrajenka, ki je prestižno nagrado prejela dvakrat.
Kakovostna literarna kritika, ki deluje tudi kot interpretativni posrednik med bralci in pisci, se v Sloveniji nagrajuje s Stritarjevo nagrado, ki jo je v letošnjem letu prejela Anja Radaljac.
V okviru Slovenskih dnevov knjige je Društvo slovenskih literarnih kritikov podelilo že dvanajsto kritiško sito, nagrado za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu, tokrat kratkoproznemu prvencu Ajde Bračič Leteči ljudje, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Avtorica je nekaj mesecev pozneje prejela tudi nagrado Maruše Krese, nagrado za najboljšo zbirko kratkih zgodb preteklega leta, ki so jo podelili v okviru festivala Novo mesto short.
V poletnih mesecih je potekal tudi festival Pranger, v okviru katerega se je odvil 23. Pesniški turnir, nagrado in naziv vitez poezije pa je letos prejel Andrej Medved. Prangerjevo nagrado vizir je za video pesem Danes gledam skozi okno prejel Aljoša Toplak.
Avgust se je začel in zaključil pesniško. V prvi polovici meseca smo lahko obiskali celjski pesniški festival Izrekanja, proti koncu avgusta pa so se v osrčju Ptuja in v drugih krajih po Sloveniji odvili 27. Dnevi poezije in vina. Nova programska vodja festivala je postala pesnica Kristina Kočan, letos pa sta Slovenijo kot častna gosta obiskala švicarska pesnica Ilma Rakusa in litovski pesnik Eugenijus Ališanka.
Veronikino nagrado, ki jo podeljuje Mestna občina Celje za najboljšo pesniško zbirko leta, sta leta 2023 prejeli dve pesnici: Miriam Drev za zbirko Zdravljenje prednikov, ki je izšla pri Hiši poezije, in Iva Jevtić za zbirko Milost, ki je izšla pri založbi KUD AAC Zrakogled. Prejemnica zlatnika poezije je postala Silvana Paletti, na natečaju mala veronika pa je s pesmijo »Bitje iz treh komponent« zmagala Doroteja Drevenšek.
Kot vsako leto je bila tudi letos podeljena Lavrinova diploma, ki jo podeli Društvo slovenskih književnih prevajalcev, letos pa jo je prejela Patrizia Raveggi, ki iz slovenščine prevaja v italijanščino.
Pestra jesen
Jesen, ki z dreves odnaša listje in prinaša daljša deževna obdobja, prinaša tudi številne nagrade. Letos je nagrado večernica za najboljše otroško mladinsko ali literarno delo prejela Špela Frlic za roman Bleščivka. Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico sta prejela avtor Rok Tkavc in ilustratorka Sabina Šinko za slikanico Pručka. Jesen prinaša tudi pesniške nagrade, Jenkovo nagrado je tako letos za zbirko Mleček, žbunje: grobovi v njem prejel Blaž Božič. Med pesniki je v okviru mentorske nagrade Urška letošnja uršuljanka postala Ana Kumperger, mentorjev Feferon pa sta prejeli pesnici Ksenija Šešerko in Bernarda Mrak Kosel, pesniško nagrado Fanny Haussmann pa je letos prejel Tom Veber.
Za zbirko esejev A si lahko vsaj enkrat tiho je Rožančevo nagrado letos prejela Ivana Djilas, Sovretova nagrada za prevajalske dosežke pa je šla tokrat v roke prevajalca Jerneja Županiča, ki je svoje odlično prevajalsko delo potrdil z nagrajenim prevodom dela Moby Dick ali Kit Hermana Melvilla. Za svoj prevajalski dosežek je Jermanovo nagrado prejela tudi Nada Grošelj za prevod zbirke esejev Grenko-sladki eros. Podeljena je bila tudi nagrada za Airbeletrinino kratko zgodbo, ki jo je letos prejela avtorica Veronika Razpotnik za zgodbo Patrimoni mundial, Arsova lastovka pa je letos za kratko zgodbo Jablana poletela k avtorici Tatjani Plevnik.
Pomemben dogodek je tudi festival Vilenica, kjer je bila nagrada vilenica letos podeljena pisatelju Ottu Tolnaiju, ki je eden najvidnejših ustvarjalcev sodobne madžarske literature.
7. Festival angažiranega pisanja Itn. se je letos osredinil na temo identitete in med drugim gostoval mlado nizozemsko avtorico turških korenin Lale Gül, katere romaneskni prvenec Živela bom je v prevodu Stane Anželj izšel pri založbi Mladinska knjiga.
V začetku oktobra je potekal jubilejni festival stripa Tinta, kjer so na zaključni večer v organizaciji društva Packa podelili nagrade zlatirepec. Od 79 novih izdaj stripov in izdelkov sorodne sekvenčne umetnosti v slovenščini je žirija izbrala štiri naslove, ki so jih prepoznali za presežne v vsaki od štirih kategorij. Nagrado za najboljši prevedeni strip za otroke in mlade je prejel strip Graščina: Vrtec na obisku Alexisa Nesmeja, Joanna Sfarja, Lewisa Trondheima, ki je lani v prevodu Izarja Lunačka izšel pri založbi Graffit, nagrado za najboljši domači strip za otroke in mlade pa Urmal, mamutov prijatelj, ki sta ga skupaj ustvarila Jože Urbanija in Miha Hančič. Najboljši prevedeni strip za odrasle je postal Ogljik in Silicij Mathieuja Bableta, ki je v prevodu Saše Jerele lani izšel pri založbi VigeVageKnjige. Nagrado za najboljši domači strip za odrasle pa je prejel Jurij Devetak za roman v stripu Nekropola, ki je izšel pri Mladinski knjigi. V času festivala pa je Slovenijo obiskal svetovno priznani stripovski zgodovinar Paul Gravett. Intervju z njim si lahko preberete tudi na naši spletni strani!
Častno gostovanje in sejemska mrzlica
Letošnji oktober je zaznamoval najbolj odmevni in dolgo pričakovani knjižni dogodek leta 2023 – Frankfurtski knjižni sejem, kjer se je Slovenija predstavljala kot častna gostja. Leto 2024 pa se začenja v pričakovanju slovenskega gostovanja na največjem otroškem knjižnem sejmu v Bologni.
Znotraj državnih meja pa je javnost zopet razdvojil 39. Slovenski knjižni sejem, ki se je letos ponovno odvijal na Gospodarskem razstavišču. Mnogi so izpostavljali komercializacijo sejma, pokroviteljski odnos ter neugodne razmere, zlasti za manjše založbe, ki si zaradi finančnih razlogov stojnice ne morejo privoščiti. Vprašanje lovljenja ravnotežja med tržno in kulturno-izobraževalno funkcijo sejma, ki je sprožilo odzive zainteresirane javnosti, pa ostaja odprto. Ne glede na to je bila obiskanost velika, prostore Gospodarskega razstavišča pa je za en teden zajela sejemska mrzlica s kopico raznovrstnih literarnih dogodkov.
Na sejmu so, kot vsako leto, podelili številne nagrade. Knjiga leta 2023 je postala Sto slovenskih ljudskih avtorice Dušice Kunaver, ki je izšla pri založbi Morfem, nagrado za najboljši prvenec pa je prejela Pia Prezelj za roman Težka voda, ki je izšel pri založbi Goga. Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva si je prislužil dr. Miha Kovač. Letos so v času sejma prvič podelili tudi nagrado Nede Pagon za izjemne uredniške dosežke. Nagrado za uredniške dosežke v zadnjih petih letih je prejela Amelia Kraigher, odgovorna urednica založbe /*cf, nagrado za uredniški opus pa Matevž Kos. Lani se je ponovno podeljevala tudi nagrada za najlepše oblikovano knjigo. Nagrado za najlepše oblikovano knjigo za odrasle je prejel Simon Chang za knjigo Pastirji in klavnica, ki so jo v studiu AA oblikovali Anja Delbello, Aljaž Vesel in David Molina Gadea, izšla pa je pri založbi Galerija Fotografija. Najlepše oblikovana knjižna zbirka pa je postala zbirka Sozvezdja založbe Družina, ki jo je uredil Brane Senegačnik, oblikovala pa Jerneja Rodica.
V času sejma so razglasili tudi prejemnike priznanja zlata hruška, vseslovenskega knjižničarskega priznanja za kakovostno knjigo za otroke. Priznanje zlata hruška v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga sta prejeli dve knjigi: strip Tik je šel v gozd po drva Mihe Hančiča in Rama Cunte, ki je izšel pri založbi VigeVageKnjige, ter Kdo je kriv, da je zima bela in druge zgodbe Neli Kodrič Filipić z ilustracijami Ane Zavadlav, ki je izšla pri založba Pivec. V kategoriji prevedena mladinska leposlovna knjiga je žirijo prepričalo delo Spomin na drevo Tine Vallès v prevodu Veronike Rot, ki je izšlo pri založbi Zala. Zlato hruško v kategoriji izvirna slovenska mladinska poučna knjiga je prejela knjiga Mala kraljica velikih sten Mire Marko Debelak-Deržaj in Natalije Štular, ki jo je ilustriral Damijan Stepančič in izdal Gornjesavski muzej Jesenice, enota Slovenski planinski muzej; v kategoriji prevedena mladinska poučna knjiga pa Z vsemi čuti! Philippeja Nessmanna, ki je v prevodu Jasmine Žgank izšla pri založbi Miš.
Najkrajši dnevi, najprestižnejše nagrade
Čeprav se slavnostna podelitev zgodi šele februarja, ko obeležujemo smrt Franceta Prešerna, so nagrajenci znani že jeseni. Letos je prestižno Prešernovo nagrado prejel pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca. Največji mednarodni dosežek – Nobelovo nagrado za književnost – pa je letos prejel norveški avtor Jon Olav Fosse.
Newberyjevo medaljo za dosežke na področju mladinske književnosti je letos za delo Freewater prejela avtorica Amina Luqman-Dawson, Andersenove nagrade pa se je razveselil pisatelj Francesco D’Adamo. V Franciji je prestižno nagrado za delo v francoščini prejel Jean-Baptiste Andrea za roman Veiller sur elle, največjega priznanja španske književnosti – Cervantesove nagrade – pa je bil deležen Luis Mateo Diez. Nagrado Thomasa Manna za delo v nemškem jeziku je prejel Ralf Rothman, omeniti pa velja tudi najprestižnejšo nemško Büchnerjevo nagrado, ki jo je v letu 2023 prejel Lutz Seiler.
Urednici literarne redakcije vam želiva prijeten skok v novo leto, veliko ustvarjalnosti in izvrstnih knjig. V času pisanja prispevka se iz doslej znanih knjižnih programov veseliva kultnega risoromana Jimmy Corrigan Chrisa Wara, ki bo izšel pri založbi VigeVageKnjige, angleškega prevoda izgubljenega romana Gabriela Garcíe Márqueza Until August in romana Marshland, ki ga je napisal japonski avtor Otohiko Kaga. Za vse, ki bi novo leto želeli začeti z dobro knjigo, pa sva pripravili tudi izbor treh del preteklega leta, ki jih želiva izpostaviti.
Eva Ule priporoča:
- Anja Zag Golob: watson (samozaložba, 2023)
- Pia Prezelj: Težka voda (Goga, 2023)
- Michael Ross: Šola padanja (Stripburger/Forum Ljubljana, 2023)
Hana Podjed priporoča:
- Tatiana Țîbuleac: Stekleni vrt (Beletrina, 2023)
- Mariana Enriquez: Kar smo izgubile v ognju (LUD Literatura, 2023)
- Anja Mugerli: Pričakovanja (Cankarjeva založba, 2023)
Lektorirala: Tajda Liplin Šerbetar
