Pregled leta 2022: LITERATURA

Po dveh pandemično obarvanih letih smo se leta 2022 lahko zopet srečevali v živo, kar ni bilo blagodejno le za splošno počutje slehernika, temveč tudi za delovanje vseh kulturnih področij. Sprostitev zajezitvenih ukrepov je ponovno oživela literarno dogajanje in knjigotrštvo. Da smo resnično pogrešali živi stik, je v lanskem letu zagotovo pokazal rekordni obisk 38. Slovenskega knjižnega sejma, ki se je novembra odvil na novi lokaciji, na Gospodarskem razstavišču. Ponovno so zaživeli tudi slovenski literarni festivali: Fabula, Vilenica, Novo mesto short, Pranger, Tinta, Prepišno uredništvo, Izrekanja ter Dnevi poezije in vina, slednjega bo v letošnjem letu Aleš Šteger kot dosedanji programski direktor predal pesnici Kristini Kočan. Leta 2022 je bila Tanja Tuma, predsednica slovenskega centra PEN, na 88. kongresu Mednarodnega združenja PEN v Uppsali kot prva slovenska avtorica (ali avtor) izvoljena v upravni odbor združenja. Veliko pozornosti in medijskih odzivov sta lani pritegnili temi častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največjem knjižnem sejmu na svetu, ter gostovanja na največjem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni, ki je predvideno za leto 2024. V času tako pomembnih odločitev in organizacije dveh največjih gostovanj, ki sta za izvoz slovenske kulture v tujino izrednega pomena, je prišlo tudi do kadrovske menjave na čelu Javne agencije za knjigo. Po odstopu Dimitrija Rupla je vršilka dolžnosti direktorice JAK postala Katja Stergar, dosedanja svetovalka za mednarodno dejavnost in koordinatorka projekta Bologna 2024.

Leto 2022 je bilo razglašeno za leto Ele Peroci, znamenite pravljičarke, ki je zaznamovala najzgodnejša leta mnogih slovenskih otrok, saj smo obeleževali 100. obletnico njenega rojstva. Minilo je tudi 100 let od rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha, leta 2023 pa bomo obeleževali tudi 79. obletnico njegove smrti.

V svetovnem merilu smo lani praznovali 100-letnico smrti francoskega pisatelja Marcela Prousta. Ob tej priložnosti sta pri založbi Beletrina izšla nov prevod njegovega najbolj znanega cikla sedmih romanov V iskanju izgubljenega časa in Petinsedemdesetih listov, rokopisnega gradiva, ki je bilo prvič prevedeno v slovenski jezik. Za prevod vseh del je poskrbela Radojka Vrančič. Minilo je tudi 200 let od smrti enega najpomembnejših britanskih romantičnih pesnikov, Percyja B. Shelleyja, ter 100 let od izida dveh prelomnih del literarnega modernizma: Uliksesa Jamesa Joyca, ki bi lani praznoval 140 let, in Puste dežele T. S. Eliota.

Leta 2022 smo obeleževali več okroglih obletnic rojstev velikanov literarnega kanona. Pred 400 leti se je rodil klasicistični dramatik Jean Baptiste Molière, 220 let pa bi praznovala dva izmed najpomembnejših francoskih literatov, pisca romantike Victor Marie Hugo in Alexander Dumas. Mineva 210 let od rojstva enega največjih romanopiscev viktorijanske dobe, Charlesa Dickensa. Pred 190 leti se je rodil angleški književnik Lewis Carroll, najbolj znan po delu Alica v čudežni deželi, ki je letos v novem prevodu Milana Dekleve izšlo pri založbi Beletrina, 60 let kasneje pa J. R. R. Tolkien, oče sodobne fantazijske književnosti. Lani bi 110. rojstni dan praznovala angleška modernistična pisateljica Virginia Woolf, 90 let pa bi praznoval tudi Umberto Eco, priznani semiotik in avtor, najbolj znan po postmodernističnem romanu Ime rože. Lani je 80. rojstni dan praznoval tudi kontroverzni nobelovec Peter Handke.

Žal pa nas je v letu 2022 zapustilo tudi kar nekaj velikih imen domačega in mednarodnega literarnega sveta. V 109. letu starosti se je poslovil eden največjih slovenskih pisateljev in pomemben pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji, tržaški pisatelj Boris Pahor. Pretresljivo zgodbo o izkušnji bivanja v koncentracijskih taboriščih, njegovo najbolj znano in avtobiografsko delo Nekropola, lahko po novem prebiramo tudi v obliki risoromana, ki ga je ilustriral mladi tržaški umetnik Jurij Devetak.

Tik pred iztekom leta nas je zapustil velikan slovenskega gledališča, literarni in gledališki kritik, teatrolog, dramaturg, pisatelj, prevajalec in urednik Lado Kralj. Poslovila so se tudi tri velika imena slovenske literarne zgodovine: akademik in klasični filolog Kajetan Gantar, teoretik Daroslav Dolinar in Dušan Voglar, urednik, prevajalec, dramaturg in leksikograf. V 62. letu starosti je umrl Andrej Morovič – Moro, ustanovitelj teatra Gromka, pisatelj, reportažni novinar, fotograf in organizator kulturnih dogodkov in festivalov.

Pretresle pa so nas tudi smrti svetovnih literarnih velikanov. V 71. letu starosti je umrl eden najbolj priznanih španskih pisateljev Javier Marías, katerega dela so bila večkrat nagrajena in prevedena v 46 jezikov. Zapustili so nas britanski ilustrator Raymond Briggs, ki ga poznamo predvsem po slikanici brez besed Sneženi mož, francoski ilustrator Jean-Jacques Sempé, najbolj znan po seriji otroških knjig Mali Nikec, Herbert Achternbusch, nemški avantgardni avtor, dramatik in filmski ustvarjalec, ter ameriški zgodovinar, pisatelj in dvakratni Pulitzerjev nagrajenec David Gaub McCullough. V 71. letu starosti je umrla britanska pisateljica in dvakratna prejemnica bookerja Hilary Mary Mantel, njen roman Wolf Hall lahko od lanskega leta prebiramo v slovenskem prevodu Dušanke Zabukovec. Poslovili so se tudi naslednji pesniki, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu: portugalska pesnica Ana Luísa Amaral, predlanska častna gostja Dnevov poezije in vina, italijanska pesnica Patrizia Cavalli, katere zbrane pesmi je v slovenščino prevedla Miljana Cunta, in poljski pesnik Leszek Engelking, ki ga lahko beremo v prevodu Jane Unuk. Zapustil nas je tudi ukrajinski pesnik Volodimir Vakulenko, ki je bil ubit med rusko okupacijo Harkova v Ukrajini.

Tudi v letu 2022 je potekalo kar nekaj literarnih natečajev, ki jih je vredno omeniti. Med najbolj izstopajočimi literarnimi natečaji je zagotovo natečaj Festivala mlade literature Urška, v sklopu katere je Uršuljan 2022 postal Vid Karlovšek. Njegov prvenec lahko pričakujemo v letu 2023, saj JSKD vsako leto zmagovalcu natečaja omogoči izdajo knjige. Konec leta 2022 je tako svoj prvenec, zbirko kratke proze Nedaleč, izdal Uršljan 2021, Alex Kama Devetak. Na prireditvi so podelili tudi mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2022. Prejel ga je Dominik Lenarčič za pesem Ne bi poetu pustil, ki jo je posebej za festival uglasbila in aranžirala Dunja Vrhovnik. Na že tradicionalnem AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo je z zgodbo Sam da se diha slavila Adriana Vučković. Na 31. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je nagrado Arsova lastovka dobil Vincenc Gotthardt za kratko zgodbo Pod barvami na sliki. Tudi tokrat so pri Sodobnosti podelili nagradi za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esej – prva je šla v roke Nevi Lučki Zver za zgodbo Anguilla, anguilla, drugo je prejel Andrej Blatnik za esej Včerajšnji svet. Vitezinja pesniškega turnirja 2022, ki je prešel pod okrilje Kulturno-umetniškega društva Pranger, je postala pesnica Miljana Cunta s pesmijo Ura, občinstvo pa je najbolj prepričala pesem Marjane Cmager z naslovom Na grobu v Auversu. Prangerjevo novo nagrado VIZIR za video poezijo je prejel Tibor Hrs Pandur za video pesmi Letet znam.

Poleti so se na Rožniku znova zbrali nominiranci za 32. nagrado kresnik, ki jo od leta 1991 podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta. Avtorji, ki so se tokrat poleg zmagovalca znašli med finalisti, so bili Davorin Lenko z romanom Triger, Andrej E. Skubic z romanom Krasni dnevi, Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta in Marjan Žiberne z romanom Dedič​, nagrado pa je prejel Roman Rozina za roman Sto let slepote. V sklopu kresnika se je lani prvič podelila tudi nagrada mlado pero in njena prva dobitnika sta postala pesnica, prozaistka in prevajalka Tanja Božić ter literarni kritik in prevajalec Sašo Puljarević.

Stritarjev nagrajenec za dosežke na področju literarne kritike je postal Muanis Sinanović. Kritiško sito, nagrado za najboljšo knjigo minulega leta po mnenju slovenskih literarnih kritikov, pa je za roman Zabubljena prejela Ana Marwan, ki je lani prejela tudi avstrijsko nagrado Ingeborg Bachmann in prevzela mesto odgovorne urednice avstrijske literarne revije Literatur und Kritik.

Jubilejno 30. Rožančevo nagrado, nagrado za najboljšo esejistično zbirko, je prejel Uroš Zupan za zbirko Znamenja v kroženju, ob tem pa so lani prvič podelili tudi častno Rožančevo nagrado, ki jo je prejela Manca Košir. Cankarjevo nagrado, priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, je za zbirko dram Tri igre za punce prejela Simona Semenič. Nagrado novo mesto, ki jo podeljujejo za najboljšo zbirko kratkih zgodb, je prejel Franci Novak za zbirko Obvoz, nagrado Prešernovega sklada leta 2023 pa je prejel pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca. Nagrado modra ptica založbe Mladinska knjiga za še neizdano literarno delo je prejela Tina Vrščaj za roman Na Klancu, ki je lani že izšel pri Cankarjevi založbi.

Nagrade so se vrstile tudi na področju poezije. Pesnica, esejistka in prevajalka Nataša Velikonja je za zbirko Prostor sred križišč prejela Jenkovo nagrado (nagrada za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let), Veronikina nagrada (nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta) pa je romala v roke Kristine Kočan za pesniško zbirko Selišča. Poleg tega so v Celju zlatnik poezije za življenjski pesniški opus podelili Iztoku Osojniku, ki je za pesniško zbirko Razglednice za Darjo leta 1997 kot prvi prejel Veronikino nagrado. Nagrada mala Veronika za najboljšo dijaško pesem je šla v roke Eli Potočnik. Nagrado vilenica, ki jo podeljujejo na istoimenskem festivalu, je prejela latvijska pesnica Amanda Aizpuriete. Pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši pesniški cikel, ki so jo lani podelili že petič, je prejel Franci Novak za ciklus pesmi Vlak Grosuplje–Kočevje, nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus pa Marjan Pungartnik. V lanskem letu so prvič podelili tudi kresnico, nagrado, namenjeno angažiranim in ženskam posvečenim pesniškim zbirkam, ki jo je prejela Cvetka Bevc za zbirko Sled ognjenega svinčnika.

Mednarodno Pretnarjevo nagrado, častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika, je prejel Nemec Matthias Göritz, ki je pripravil obsežno antologijo slovenske poezije 20. in 21. stoletja v nemškem prevodu, ki bo izšla spomladi 2023 in bo z več kot 40 predstavljenimi slovenskimi pesnicami in pesniki osrednji gradnik slovenske predstavitve na knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023. Krilato želvo za najboljši slovenski potopis je prejela Irena Cerar za potopis Potepuški okruški, plaketo Lirikonov zlat 2022 za prevode novejše poezije za odrasle pa Aleš Mustar.

Zavod Stripolis je v okviru festivala Tinta že četrto leto zapored podelil nagrade zlatirepec za najboljše domače in tuje v slovenščino prevedene stripe. Nagrado za najboljši prevedeni otroški strip je prejel Vampirček gre v šolo Joanna Sfarja v prevodu Izarja Lunačka, nagrado za najboljši izvirni otroški strip pa je prejel Lahko noč, sine: 7 pravljic v stripu Izarja Lunačka. Najboljši prevedeni strip za odrasle je postal Blast 2 Manuja Larceneta v prevodu Katje Šaponjić, najboljši izvirni strip za odrasle pa Slovenski klasiki v stripu 2 Tomaža Lavriča.

Na področju mladinske in otroške književnosti je večernico prejela Maša Ogrizek za knjigo Lisičja luna, nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico pa slikanica Kako objeti ježa Jane Bauer z ilustracijami Petra Škerla. Posebno nagrado za kakovostno povezovanje umetnostnih zvrsti je prejela slikanica Helene Kraljič Sofija in baletni copatki z ilustracijami Tine Dobrajc, nagrade desetnica pa se je razveselila Mateja Gomboc za mladinski roman Balada o drevesu. Priznanje zlata hruška, vseslovensko knjižničarsko priznanje za kakovostno knjigo za otroke, so lani prejeli Vinko Möderndorfer za pesniško zbirko Romeo in Julija iz sosednje ulice, letos preminuli Mihael Glavan za risoroman Naš Jurčič: 1844–1881, knjiga Bratov kožuh Jaapa Robbena v prevodu Stane Anželj ter Pod zemljo Aleksandre in Daniela Mizielinski v prevodu Staše Pavlović.

V prevajalskih vodah je Sovretovo nagrado, nagrado za vrhunske književne prevode, prejela Katja Zakrajšek za prevod romana Bernardine Evaristo Dekle, ženska, druga_i (poleg nje sta bili nominirani še Klarisa Jovanović za prevod romana Kóstasa Hatziandoníuja Agrigento in Dušanka Zabukovec za prevod romana Wolf Hall Hilary Mantel). Jermanovo nagrado, ki se podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, je prejela Anja Naglič za prevod dela Ornament množice Siegfrieda Kracauerja, Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa je Lavrinovo diplomo za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture namenilo prevajalcu in kulturnemu posredniku Ludwigu Hartingerju. Lanski dobitnik nagrade vilenica Josef Winkler je prejel Einspielerjevo nagrado, ki jo Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev, podeljujeta posameznikom, ki dokazujejo globoko razumevanje in prizadevanje za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem.

V sklopu lanskega knjižnega sejma so bile podeljene vse tradicionalne nagrade z izjemo nagrade za najbolje oblikovano knjigo. Veliko nagrado SKS za naj knjigo leta je po glasovanju občinstva prejel David Zupančič za uspešnico in najhitreje prodajano knjigo po letu 2014 Življenje v sivi coni, ki je izšla pri Mladinski knjigi in je bila po približno desetih dneh tudi razprodana. Nagrado Radojke Vrančič, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil prevajalcem, starim do 35 let, je prejela Živa Čebulj za prevod zbirke Ubesediti pesem egiptovsko-francoske pesnice Andrée Chedid, ki je izšla pri Književnem društvu Hiša poezije. Nagrado mira, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra PEN, je prejela Darinka Kozinc, ohranljevalka kulturne dediščine aleksandrink. Nagrado za najboljši prvenec je prejel Pino Pograjc za pesniško zbirko Trgetanje, ki je izšla pri Črni skrinjici. Združenje Manager ter Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev sta za najboljšo poslovno knjigo izbrala Premisli še enkrat organizacijskega psihologa Adama Granta, Schwentnerjevo nagrado za poseben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva pa je prejel Lojze Weiser, ustanovitelj založbe Wieser iz Celovca.

Slovenski ustvarjalci so bili v letu 2022 opaženi tudi drugod po svetu. Florjan Lipuš je prejel veliki zlati častni znak avstrijske dežele Koroške. Suzana Koncut je za dosežke na področju literarnega prevajanja prejela francosko odlikovanje častnica reda umetnosti in leposlovja. Slovenska revija Stripburger se je v juliju predstavila na documenti 15, eni največjih in najpomembnejših mednarodnih razstav sodobne umetnosti na svetu. Aleš Šteger je prejel literarno nagrado mesta Gradec za uspehe pri promociji in širjenju sodobne književnosti ter mednarodno literarno nagrado Spycher za roman Neverend. Med 79 nominirancev za mednarodno nagrado dublin sta se v angleškem prevodu uvrstila tudi Goran Vojnović z romanom Figa in Katja Perat z romanom Mazohistka.

V Berlinu se je julija v sklopu projekta Pesniški dialogi: Slovenija z Nemčijo, Avstrijo in Švico predstavilo tudi devet slovenskih pesnikov in pesnic: Nina Dragičević, Vesna Liponik, Gregor Podlogar, Uroš Prah, Jana Putrle Srdić, Muanis Sinanović, Kaja Teržan, Tone Škrjanec in Nataša Velikonja. V decembru pa je v berlinski Hiši za poezijo potekal tudi večer slovenske poezije in glasbe, naslovljen Grizljati božansko, kjer so se predstavili Esad Babačić, Barbara Korun, Ana Pepelnik in Nataša Velikonja. Slovenska poezija je bila v fokusu tudi na bienalnem bavarskem festivalu Schamarock, kjer so se predstavile Miljana Cunta, Barbara Korun, Ana Pepelnik in moderatorka Amalija Maček.

Izhodiščni fokus Festivala Literature sveta – Fabula je bil v lanskem letu iskanje človeške ranljivosti, slogan pa se je glasil »Krhki (ne)močni svet«. Festival je lani začel projektno sodelovanje z drugimi slovenskimi založbami, kar nam lahko prinaša upe po več prevodih sodobne, pri nas še ne tako poznane literature. Tudi lani je na žalost nekaj izmed avtorjev festival obiskalo preko spletnih pogovorov. Tako je otvoritveni pogovor festivala z ruskim avtorjem Sergejem Lebedjevim zaradi izrednih okoliščin potekal preko spleta, v okviru festivala pa je izšel njegov roman Dežela pozabe v prevodu Sare Špelec. Med lanskimi gosti so bili tudi Dino Pešut, hrvaški dramaturg in pisatelj (v prevodu Dijane Matković smo dobili njegov drugi roman Očetov sinko), priznana švicarska pisateljica, arhitektka in urednica Zora del Buono (v prevodu Mojce Kranjc lahko prebiramo njen roman Maršalinja), Mieko Kawakami, ki je svoj prvi prevod v slovenščino dobila z delom Vsa moja poletja (prevod sta pripravila Nina Habjan Villarreal in Domen Kavčič), Marieke Lucas Rijneveld, ki je za svoj romaneskni prvenec Nelagodje večera kot najmlajši avtor v zgodovini prejel nagrado booker (v slovenščino ga je prevedla Mateja Seliškar Kenda), ter nigerijsko-ameriška pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie, katere zadnji roman Zapiski o žalovanju je v sklopu Fabule izšel v prevodu Špele Vodopivec.

Častna gosta Dnevov poezije in vina, ki potekajo na Ptuju, sta bila ameriška pesnica in prevajalka Carolyn Forché ter poljski pesnik in prevajalec Tomasz Różycki. Odprto pismo Evropi je tokrat spisala španska avtorica Chus Pato.

Leta 2022 je Nobelovo nagrado za književnost, najpomembnejšo literarno nagrado na svetu, prejela francoska pisateljica Annie Ernaux. Izdala je več kot 20 knjig, prvi avtobiografski roman Les armoires vides že leta 1974. Že pred tem je prejela mnoge prestižne nagrade, med drugim francosko nagrado renaudot leta 1984 za delo La Place, ki je prav tako delno avtobiografsko, saj tematizira odraščanje in odnos z očetom. Avtobiografskost se kaže tudi v kasnejših delih, zlasti prek motivov najstništva, poroke, splava, Alzheimerjeve bolezni, raka na dojkah in smrti matere. V slovenščino je bil do sedaj preveden njen roman Leta, po njenem romanu L’événement (Dogodek) pa je bil posnet film, ki smo si ga lahko ogledali na lanskem festivalu LIFFe. Na Koridorju smo oktobra objavili odlomek iz knjige La femme gleeé, ki ga je iz francoščine v slovenščino prevedla Tinkara V. Kastelic.

Mednarodna otroška literarna nagrada Astrid Lindgren (ALMA) je šla v roke Evi Lindström, švedski ilustratorki in avtorici slikanic. Izdala je 35 samostojnih knjig, ilustrirala pa je tudi dela drugih avtorjev. Newberyjevo medaljo za otroško literaturo je lani prejela Donna Barba Higuera za delo The Last Cuentista, dobitnici Andersenove nagrade, med finalisti katere je bil tudi Peter Svetina, pa sta postali francoska pisateljica Marie-Aude Murail in južnokorejska ilustratorka Suzy Lee.

Bookerjevo nagrado je v lanskem letu prejel Shehan Karunatilaka za roman The Seven Moons of Maali Almeida, mednarodno nagrado booker pa Geetanjali Shree za indijski roman Tomb of Sand, ki ga je v angleščino prevedla Daisy Rockwell. Prestižno žensko nagrado za leposlovje (Women’s Prize for Fiction) si je prislužila Ruth Ozeki z delom The Book of Form and Emptiness.

Ameriško Pulitzerjevo nagrado je leta 2022 v kategoriji fikcija prejel Joshua Cohen za roman The Netanyahus, v kategoriji zgodovina je nagrado prejela Nicole Eustace za delo Covered With Night, v kategoriji biografija je zmagalo delo Chasing Me to My Grave Winfrieda Remberta, zmagovalna pesniška zbirka pa je postala zbirka sonetov Frank Diane Seuss. Literarno nagrado ameriškega PEN-a je prejela Daisy Hernández za delo The Kissing Bug: A True Story of a Family, an Insect, and a Nation’s Neglect of a Deadly Disease.

Najpomembnejšo francosko nagrado goncourt je prejela Brigitte Giraud za delo Vivre vite, nagrado renaudot, drugo najpomembnejšo francosko literarno nagrado, pa Simon Liberati za roman Performance. Cervantesovo nagrado, najprestižnejšo špansko literarno nagrado, je prejel venezuelski pesnik Rafael Cadenas. Nemško literarno nagrado Thomasa Manna je prejel ameriški avtor Jonathan Franzen, Büchnerjeva nagrada pa je šla v roke Emine Sevgi Özdamar.

Lani je svetovno literarno javnost pretresel napad na pisatelja Salmana Rushdieja, ki se je zgodil zaradi blasfemičnosti njegovega romana Satanski stihi. Iranski verski voditelj Ajatola Homeini je nad pisateljem leta 1989 namreč razglasil fatvo, ki velja še danes.

Za zaključek naj kot zanimivost izpostavimo še, da je 11. januarja 2022 pesnica Maya Angelou postala prva Afroameričanka, upodobljena na ameriškem quarterju.

Ob začetku novega leta vam urednice literarne redakcije želimo mirno, uspešno, ustvarjalno in izvrstnih knjig polno leto 2023. Da pa bo lažje prebiti led novoletnih zaobljub, ki vključujejo želje, da bi več časa namenili branju, pa spodaj navajamo še nekaj knjižnih predlogov, ki so v letu 2022 na nas pustili največji vtis, vam pa, če jih še niste prebrali, lahko polepšajo začetek novega leta.

Rina Pleteršek priporoča:

Eva Ule priporoča:

• Katja Gorečan: Materinska knjižica (LUD Literatura, 2022)
• Mieko Kawakami: All the Lovers in the Night (Europa Editions, 2022)
• Franny Choi: The World Keeps Ending, and the World Goes on (Ecco, 2022)

Anja Grmovšek priporoča:

• Ada Limón: The Hurting Kind (Milkweed Editions, 2022)
• Marieke Lucas Rijneveld: Nelagodje večera (Beletrina, 2022)
• Tomasz Różycki: Teorija praznine (Beletrina, 2022)