Pregled leta 2022: ODER
Pregled leta bi bil mogoče za gledališčnike in druge ustvarjalce res bolj smiseln na koncu gledališke sezone, vendar je tudi preskok v novo odlična priložnost, da se ozremo nazaj. Zdi se, da smo v preteklem letu tekali od premiere do premiere in skoraj vsakih nekaj dni poslušali o podelitvi te ali one nagrade (seznam nagrad najdete na dnu strani). Občutek imamo, da slovenska odrska produkcija cveti, vendar je tokrat kvantiteta očitno prednjačila pred kvaliteto.
Preteklo koledarsko leto nam je podarilo nekaj novih in zanimivih projektov. V Ljubljani smo bili tako priča prvemu vikendu sodobne umetnosti Ljubljana Art Weekend, ki povezuje ključna prizorišča sodobnih umetnosti v slovenskem glavnem mestu. V Mariboru so ustanovili Kulturno četrt Minoriti, ki je nastala po zaključeni obnovi Vojašniškega trga in okoliških stavb, vrata pa je odprl tudi nov lutkovni muzej v Mariboru.
Težko povzamemo, kaj je tematska rdeča nit leta 2022, vendar lahko vsaj poskusimo. Raziskovanje novih medijev in intermedialnost sta še vedno močno prisotna na neinstitucionalnih odrih ter predvsem plesnih predstavah (npr. BLOOM), hkrati pa lahko zasledimo nekaj ponavljajočih se tem. V porastu so projekti, ki na svoj način raziskujejo položaj žensk v današnjem času (npr. Žene v testu). Teme, ki razvnemajo ustvarjalce, so vse pogosteje povezane z okoljevarstvenimi temami (Krize, Vročina, Izginjajoči svet), med uprizoritvami pa je ponovno opaziti tudi ponavljanje interpretacij istih besedil, ki so v taistih gledališčih doživele uprizoritev že v preteklosti (Neznanec, Bog masakra), kar samo po sebi ne bi bilo problematično, če bi se izkazale za kanček inovativnejše.
Umetnost nastavlja ogledalo družbi, in tako se v njegovem odsevu zrcalijo tudi aktualne politične spremembe. Če se ozremo na gledališke odre, je že januarja vodstvo ljubljanske Drame prevzela Vesna Jurca Tadelj. Vodenje Slovenskega ljudskega gledališča Celje je prevzel Miha Golob, ki je nadomestil Tino Kosi, vendar so se ob koncu leta že pojavila nova trenja in v začetku 2023 bodo razpravljali o primernosti njegovega vodenja. Vodenje Šentjakobskega gledališča Ljubljana je prevzel Rok Andres, ki je nasledil Mojco Kreft. Z začetkom sezone 2022/23 je umetniško vodenje Lutkovnega gledališča Ljubljana zaključila Ajda Rooss, vodstveno štafeto pa je prevzel Mare Bulc. Vodja ustanove SLOGI je Mojca Kreft, mandat direktorja pa je prevzel dr. Gašper Troha.
Z menjavo vodstva na vodilnih slovenskih političnih položajih in novo koalicijsko pogodbo so na seznam prednostnih nalog prišle tudi odprave spornih preteklih političnih odločitev, ki jih optimistično še kar pričakujemo in čakamo na konkretne ukrepe. Vsaj nevladne organizacije za sedaj še ostajajo na Metelkovi 6.
Pri nas je odmevalo tudi dogajanje širom sveta. Bližina vojne v Ukrajini je vplivala na odnose med ustvarjalci, in tako so mnoge gledališke inštitucije v podporo Ukrajini prekinile sodelovanja z ruskimi ustvarjalci. Tudi v Sloveniji je vse večja napetosti zaradi vojne kulminirala v izjavi na premieri opere Faust v SNG Opera in balet Ljubljana filmskega režiserja in scenarista Franka Van Laeckega, ki je na odru izjavil, da mu je direktor Opere prepovedal uporabo rumenih in modrih zastavic.
Vsako leto se na žalost poslovi množica umetnikov in umetnic, ki so pustili nepopisen pečat na zgodovino gledališča. V letu 2022 so nas zapustili Rosanda Sajko, Peter Brook, Hans-Thies Lehmann, Albert Kos, Radko Polič, Božena Glavak, Miha Baloh, Lado Kralj in mnogi drugi vrhunski odrski ustvarjalci.
Po dveh turbulentnih letih so se stvari pričele umirjati in tudi gledališča so končno »presedlala na (dokaj) normalne tire«. Klišejsko bi še lahko rekli, da nič ni več tako, kot je bilo. Tako kot je zaznati drobne spremembe v kulturi obiskovalcev gledališč in performativnih dogodkov (držanje priporočene razdalje, manj drenjanja …), se posledice preteklih dveh let kažejo tudi na repertoarjih in v produkciji, ki vse bolj kaže znake mantre »novega za voljo novega«. Morda bi si na prvi pogled mislili, da je množičnost premier in majhno število ponovitev znak nekakšnega pokoronskega razcveta. Pa pomislimo vendar na to, kako se odrska kultura financira. Če ne na prvem, je vsaj na drugem mestu pomembna zadovoljitev (in uklonitev) standardom razpisov. Nazorno prevlado nad »umetniško svobodo« simbolično nakazuje tudi to, da smo videli, kako so »golo predstavo« naknadno »oblekli«. Stabilizacija financiranja kulture je nujna, saj zaradi tega lahko trpi produkcijska kreativnost, na kar kaže tudi letošnja odrska bera. Davka utapljanja v birokraciji in predvsem razdrobljenosti finančnih sredstev navsezadnje ne plačajo le umetniki, temveč tudi gledalci.
Hvala vsem bralcem, ki berete naše prispevke, in hvala vsem našim piscem in sodelavcem odrske redakcije, s katerimi smo v letu 2022 napisali kar 49 prispevkov! Naj bo leto 2023 še bolj razgibano, pisano in pestro kot kadarkoli prej!
Nagrade
Prešernova nagrada multidisciplinarni umetnici: Ema Kugler
Nagrada za življenjsko delo Ksenije Hribar: Iztok Kovač
Šeligova nagrada, TSD nagrada po izboru občinstva: Nina Rajić Kranjac in ekipa ustvarjalcev predstave Solo (53. TSD)
Nagrada TSD za najboljšo igralko: Marjuta Slamič za igro v predstavi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (53. TSD)
Nagrada TSD za najboljšega igralca: Benjamin Krnetić za igro v predstavi Solo (53. TSD)
Posebna nagrada TSD po presoji žirije: Aljoša Lovrić Krapež (Under construction) (53. TSD)
Nagrada za mladega dramatika: Ela Božič (Sanje) (53. TSD)
Nagrada Slavka Gruma: Katarina Morano (Usedline) (53. TSD)
Borštnikov prstan: Ivo Barišič
Borštnikova nagrada za jezikovno priredbo: Srečko Fišer za jezikovno priredbo besedila za uprizoritev jerebika, štrudelj, ples pa še kaj
Borštnikova nagrada za scenografijo: Igor Vasiljev za scenografijo v uprizoritvi Cement
Borštnikova nagrada za glasbo: Branko Rožman za glasbo v uprizoritvi Škofjeloški pasijon
Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe: Aleksandar Čavlek za oblikovanje svetlobe v uprizoritvi Cement
Borštnikova nagrada za mladega igralca ali igralko: Lina Akif za vloge v uprizoritvah Vročina, Črna koža, bele maske in Vsi ptice.
Borštnikova nagrada za igro: Jana Zupančič za vlogo Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju
Borštnikova nagrada za igro: Nina Valič za vlogi Savde in Nazire v uprizoritvi Požigi
Borštnikova nagrada za igro: Nataša Barbara Gračner za vlogi Daše Čumalove v uprizoritvi Cement in vlogo v uprizoritvi Vsi ptice
Borštnikova nagrada za igro: Marko Mandić za vlogo Nihada v uprizoritvi Požigi in Gleba Čumalova v uprizoritvi Cement
Borštnikova nagrada za igro: Vladimir Vlaškalić za vlogo Jeraneka v uprizoritvi To noč sem jo videl
Borštnikova nagrada za igro: Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj
Borštnikova nagrada za najboljšo režijo: Sebastijan Horvat za režijo uprizoritve Cement
Borštnikova nagrada po presoji žirije: Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac
Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo: Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija
Nagrada Nepogrešljivi: tonski mojster Silvo Zupančič, oblikovalka svetlobe Mojca Sajraš, čistilka Bojana Bajželj, dolgoletna direktorica zavoda Bunker Nevenka Koprivšek
Žlahtna komedija: Brina Klampfer, Kaja Blazinšek (Paloma),
Žlahtna komedijantka: Tamara Avguštin za igro v predstavi Paloma
Žlahtni komedijant: Stane Tomazin za igro v predstavi Paloma
Žlahtni režiser: Juš Zidar za režijo v predstavi Pošta
Nagrada Sklada Staneta Severja: Iva Kranjc Bagola, Jurij Zrnec
Skupinska Severjeva nagrada za študenta dramske igre: Mina Švajger, Matevž Sluga
Igralsko odličje ZDUS »Marija Vera« za življenjsko delo: Jožica Avbelj
Odličje ZDUS »Polde Bibič« za življenjsko delo: Marjan Kravos
Igralsko odličje ZDUS »Duša Počkaj« za dveletno obdobje: Vito Weis
Nagrada Tantadruj za življenjsko delo: Dušan Mlakar
Nagrada Tantadruj za igralski dosežek: Matija Rupel
Nagrada Tantadruj za predstavo v celoti: 52 hertzov v režiji Mojce Madon
Nagrada Tantadruj za gledališki dosežek: Andrej Vrhovnik (kostumograf pri prestavi Ptičja farma)
ZIZ nagrada za najbolj egotripovsko predstavo: Vito Weis za predstavo Slaba družba
ZIZ nagrada za individualno igro: Jakob Podjavoršek za igro v predstavi Potica brez rozin
ZIZ nagrada za režijo: Viktor Meglič za predstavo Slava Klavora – Spomenik
Nagrada za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu igralcev Zaplet 14 (Banja Luka): Tih vdih v režiji Nejca Gazvode
Grand prix Mire Trailović za najboljšo predstavo: Solo v režiji Nine Rajić Kranjac (BITEF)
Mednarodna nagrada gledališkega festivala SIRENOS: Striček Vanja v režiji Tomija Janežiča
Nagrada za dramsko besedilo: Tatjana Ažman za besedilo Muza v steklenici (Festival Analogio)
Nagrada »Tibor Sekelj« za predstavo z najbolj humanim sporočilom: Deklica z vžigalicami v režiji Steve Tipladyja (55. mednarodni lutkovni festival PIF)
Župančičeva nagrada za dveletno ustvarjanje (2020–2022): Saša Pavček, Tijana Zinajić, Tomaž Grom
Cankarjeva nagrada: Simona Semenič za zbirsko dram tri igre za punce
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo: Vili Ravnjak
Glazerjeve listine: Alenka Zupan, Boris Kolar, Mateja Pucko
Nagrada Tatjane Lukjanove: Milena Zupančič
Nagrada Sama Smerkolja: Zlata Ognjanovič
Badjurova nagrada za življenjsko delo: Milena Zupančič
Nagrada Bert za življenjsko delo: Ivo Ban
Večerova nagrada za igralske dosežke: Maša Grošelj
Dnevnikova nagrada: Judita Zidar
Nagrada Julija: Borut Veselko
Lektorirala: Uršula Gačnik
