6. 1. 2022 / Oder / Reportaža
Mojca Podlesek (1995) je diplomirana dramaturginja, ki med iskanjem svoje življenjske namembnosti nadaljuje študij na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo. Kot urednica odrske redakcije na spletni platformi Koridor – križišča umetnosti in sodelavka kulturne redakcije Radia Študent brusi svoje kritiško pisalo. Tudi prosti čas zvečer najraje preživlja v gledališču ali pa doma v glasnem prebiranju dram. Svojo zbeganost poskuša pretovoriti v literarne zapiske, drame, poezijo ali neke druge oblike literature, ki bi ustrezala hipnemu svetu. Trenutno ji je najbolj ljuba oblika instagram objav, kratkih zgodb in vsega kar je povezano s pravljicami.

Pregled leta 2021: Oder

Nasvidenje 2021 in srečno 2022! Že smo skoraj na sredini gledališke sezone 2021/2022, vendar je novo leto odlična priložnost za pogled nazaj, izpostavitev ključnih dogodkov in pregled dogajanja na slovenskih odrih. Pozabili nismo niti na seznam nagrad, ki ga najdete na dnu strani.

V letu 2021 je bilo izvedenih mnogo dogodkov, ki bi se sicer morali odvitiže leta 2020, vendar so bili prestavljeni ali celo odpovedani zaradi pandemije. Gledališki festival Borštnikovo srečanje se je zaradi koronskih ukrepov zamaknilo celo v poletje. Enako velja za predstave. Mnoge so se »rodile« večkrat. Tiste prek spleta so postale druga realnost, a kljub temu je veliko njih, ki so premiero doživele prek spleta v letu 2021 ugledalo tudi premiersko publiko, gledalce iz mesa in krvi. Premierski abonmaji so se razdrobili na “premiero 1”, “premiero 2” ali celo “premiero 3”, vsi pa smo z veseljem pozdravili možnost ogleda v živo, ne glede na pogoje.

Novi pogoji so prisili ustvarjalce, da so se prilagodili izrednim razmeram, in tudi letošnja sezona ni razočarala. Dokazala je raznolikost pristopov, procesov, generacij in tudi novih estetik. Med Koridorjevimi prispevki se najdejo recenzije intermedijskih predstav kot sta Zelda ali Najraje bi se udrla v zemljo. Recenzirali smo tudi infromans in predstave, ki so bile narejene z mislijo uprizoritve na spletu (Učinek, Jazz, …). Slovenska odrska scena je dokazala, da jo sestavlja bogat konglomerat ustvarjalnih umetnikov.

Obiskovalci Festivala Borštnikovo srečanje (Foto: Boštjan Lah)
Obiskovalci Festivala Borštnikovo srečanje (Foto: Boštjan Lah)

V letu 2021 smo se poslovili od nekaterih izjemnih umetnikov: Vasje Predana, Ljerke Belak, Danila Benedičiča, Nevenke Koprivšek, Marka Sosiča in drugih ljubih umetnikov. 2021 je bilo za kanček prijaznejše kot predhodno leto, čeprav je, tako kot vse ostale sektorje kulturnih prireditev, tudi odrsko produkcijo zamejeval pogoj PCT. Ukrepi (razdalja, maska, PCT …) so morda kratkoročno smiselni za gledalce, vendar nevzdržni za ustvarjalce. 11. maja 2021 nas je razveselila novica, da bodo slovenske kulturne ustanove predvidoma lahko spet odprle svoja vrata. Gledališča in kinematografi bi lahko tedaj po več kot pol leta znova odprli svoja vrata, a mnoga od njih se takrat zaradi ukrepov za zajezitev širjenja epidemije (oz. njihove dvoumnosti ali celo absurdnosti) za to še niso odločila. Nekatera gledališča pa so ubrala drugo pot. Celjsko gledališče je primer, ko so na oder postavili predstavo Gorazdov vozel, ki so jo lahko na enkrat gledali zgolj trije gledalci.

Zdi se, da so v letu 2021 vse daljše lovke Ministrstva za kulturo sesale transparentnost in avtonomijo umetniških zavodov ter skupin (npr. ukinitev strokovnih skupin na Borštnikovem srečanju), hkrati pa kaže ministrstvo znake “selektivne oglušelosti”, ko vprašanje nanese na pomoč kulturi in kulturnim delavcem. Zaradi ustavitve nujno potrebne prenove SNG Drama Ljubljana, osrednjega dramskega gledališča v Sloveniji s strani Ministrstva je odstopil celo Igor Samobor, njen tedanji ravnatelj. Glavni razlog za odstop je odlašanje s prenovo zgradbe v mandatu te vlade (kako zelo nujna je, nam pove podatek, da so dotrajane cevi še iz leta 1911). Na čelo gledališča je namesto Samoborja nastopila Vesna Jurca Tadel. Upamo, da bo novo vodstvo uspelo izpeljati projekt, ki so ga že leta 2016 potrdili na razpisu, ne glede na prepreke, ki jih postavlja politika. Ne vemo, kje se bo lomastenje gospoda ministra po živi kulturi ustavilo, niti si ne upamo ugibati.

Maja smo z zanimanjem spremljali tudi dogajanje v SLG Celje. Kolegij direktorjev slovenskih gledališč in Združenje dramskih umetnikov Slovenije sta podala skupno izjavo glede razvoja dogodkov ob imenovanju vodstva celjskega gledališča za naslednji mandat, saj so ga že tedaj spremljali z zaskrbljenostjo. Ob ponovni kandidaturi Tine Kosi za upraviteljico gledališča je svoje nestrinjanje nad vnovičnem imenovanjem izrazil tudi ansambel gledališča. 19-članski ansambel se je proti upravnici izrekel domala soglasno. Veter menjav je zapihal tudi v Kranju in Novi Gorici, ki je za novo mesto direktorja PGK prinesel Jureta Novaka, večletnega vodjo gledališča Glej, dosedanjo direktorico Mirjam Drnovšček pa je poneslo novim zmagam naproti v SNG Nova Gorica. Z mesta direktorja zavoda Maska se je poslovil umetnik Janez Janša, nasledila pa ga je Alja Lobnik. V SNG Opera in balet Ljubljana je umetniški vodja baleta postal Renato Zanella.

Mia Skrbinac
Mia Skrbinac

AGRFT se je morda res končno preselila v nove prostore na Aškerčevi cesti 5, vendar pa je njene temelje zatresla izpoved nekdanje študentke. Mia Skrbinac je javno spregovorila o spolnem nadlegovanju na omenjeni fakulteti. Afera je kulminirala v nedopustnem intervjuju Miše Molk z Mio Skrbinac. Miina izpoved nam vsem daje pogum in moč za naprej.

Leto 2021 pa je bilo tudi leto začetkov. Vrata je odprla Cukrarna, ki je bila nekoč zavetje največjih slovenskih ustvarjalcev, tudi dramatikov. Upamo, da bo svoje poslanstvo v čudoviti novi preobleki uspela krmaritiskozi burno morje trenutne situacije v kulturi. Na spletu se nam je pridružil tudi Portal Kritika in sicer je Slovenski gledališki inštitut na pobudo nosilke izvedbe projekta Mojce Jan Zorjan ustvaril nov prostor za slovensko gledališko kritiko (predvsem) institucionalne produkcije. Portal že objavlja kritiko pod uredniško taktirko dramaturga Roka Andresa.

Za konec pa si poglejmo leto 2021 še v številkah. Ulično gledališče Ane Monro je praznovalo 40 let, v Celju so praznovali 70-letnico tamkajšnjega profesionalnega umetniškega ustvarjanja, v Škofji Loki pa so s spominskim znamenjem obeležili že 300 let Škofjeloškega pasijona. Jette Ostan Verjup je prejela kar dve veliki nagradi v enem letu – Borštnikov prstan in nagrado Prešernovega sklada. Največ nagrad (tri) na Tednu slovenske drame je prejela predstava Škofjeloški Pasijon v režiji Jerneja Lorencija, na Borštnikovem srečanju pa Gejm (sedem) v režiji Žige Divjaka. Za konec naj se pohvalimo še z našimi številkami. S pomočjo naših piscev, je odrska redakcija v letu 2021 objavila kar 45 prispevkov!

Dobitnica Borštnikovega prstana in nagrade Prešernovega sklada: Jette Ostan Vejrup
Dobitnica Borštnikovega prstana in nagrade Prešernovega sklada: Jette Ostan Vejrup

Zadnjih nekaj let je izredno nepredvidljivih. V teh fluidnih časih nam mnogim uteho nudita umetnost in kultura, zato le obiščite svoje najljubše gledališče. Prepustite se njihovi magiji in čarobnosti odrskih umetnosti. Poiščite pravo radijsko frekvenco in uživajte v radijskih igrah. Kupite knjigo in se izgubite v dialogih sodobne drame. Ustvarjajte. Ne navsezadnje pa ne pozabite prebrati še kakšen članek na Koridorju.


NAGRADE

  • Nagrada Prešernovega sklada 2022: Jette Ostan Vejrup
  • Nagrada Prešernovega sklada 2022: Andreja Zakonjšek Krt
  • Nagrada za življenjsko delo Ksenije Hribar: Marko Mlačnik (Gibanica)
  • Borštnikov prstan: Jette Ostan Verjup
  • Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo: Gejm v režiji Žige Divjaka
  • Borštnikova nagrada za najboljšo režijo: Žiga Divjak za režijo uprizoritve Gejm
  • Borštnikova nagrada za igro: Vladimir Vlaškalić v uprizoritvi Grmače
  • Borštnikova nagrada za igro: Maša Derganc v uprizoritvi Alice v postelji
  • Borštnikova nagrada za igro: Matej Puc v uprizoritvah Gejm in Sedem dni 
  • Borštnikova nagrada za igro: Gašper Malnar v uprizoritvi Sedem vprašanj o sreči 
  • Borštnikova nagrada za mlado igralko: Sara Dirnbek v uprizoritvi Gejm
  • Borštnikova nagrada za scenografijo: Igor Vasiljev v uprizoritvi Gejm
  • Borštnikova nagrada za dramaturgijo: Katarina Morano v uprizoritvi Gejm
  • Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel v uprizoritvi Grmače
  • Borštnikova nagrada za glasbo in oblikovanje zvoka: Blaž Gracar v uprizoritvah Gejm in Sedem dni
  • Borštnikova nagrada po presoji žirije: Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče za produkcijo uprizoritve Sedem vprašanj o sreči
  • Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (2019/2020): BIOKOZMIZEM::IZREKA po motivih Marka Breclja in Marka Mlačnika v režiji Dragana Živadinova
  • Žlahtna komedija: Popolni Tujci (Dnevi komedije)
  • Žlahtna komedijantka: Mateja Pucko (Dnevi komedije)
  • Žlahtni komedijant: Gorazd Žilavec (Dnevi komedije)
  • Žlahtni režiser: Primož Ekart (Dnevi komedije)
  • Šeligova nagrada, TSD nagrada po izboru občinstva: Škofjeloški pasijon v režiji: Jerneja Lorencija (51. TSD)
  • Nagrada TSD za najboljšo igralko: Doroteja Nadraht (51. TSD)
  • Nagrada TSD za najboljšega igralca: Blaž Setnikar (51. TSD)
  • Posebna nagrada TSD po presoji žirije: Gejm, v režiji Žige Divjaka (51. TSD)
  • Nagrada za mladega dramatika: Nina Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače (51. TSD)
  • Grün-Filipičevo priznanje: Milan Ramšak Marković (51. TSD)
  • Nagrada Slavka Gruma: Maja Šorli za besedilo Tega okusa še niste poskusili (51. TSD)
  • Nagrada Sklada Staneta Severja: Blaž Setnikar in Marjuta Slamič
  • Skupinska Severjeva nagrada za študenta dramske igre: Diana Kolenc, Maks Dakskobler, Nejc Jezernik
  • Nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem ljubiteljskem gledališču: Bojan Trampuš
  • Julija: Vesna Jevnikar
  • Odličje ZDUS “Marko Slodnjak” za dveletno obdobje: Ivana Djilas (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
  • Igralsko odličje ZDUS “Marija Vera” za življenjsko delo: Marko Mlačnik (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
  • Odličje ZDUS “Polde Bibič” za življenjsko delo: Darja Hlavka Godina (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
  • Igralsko odličje ZDUS “Duša Počkaj” za dveletno obdobje: Ana Facchini(priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
  • Igralsko odličje ZDUS “Duša Počkaj” za dveletno obdobje: Nina Valič (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
  • Glavna nagrada viminacium maximus za najboljšo predstavo na III. Viminacium festu v antičnem arheološkem parku Viminacijum pri Požarevcu v Srbiji.: Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija
  • Dnevnikova nagrada: Tjaša Železnik
  • Nagrada Tantadruj za življenjsko delo: Ivo Barišič
  • Nagrada Tantadruj za igralsko stvaritev: igralka Marjuta Slamič
  • Nagrada Tantadruj za predstavo v celoti: Jugoslavija, moja dežela v režiji Marka Misirače
  • Nagrada Tantadruj za gledališki dosežek: Jure Karas, Joži Šalej in igralci za songe v predstavi Čudovita v režiji Tijane Zinajić ter izvedbi SSG Trst in SiTi Teatra BTC

Lektura: Uršula Gačnik

Pregled leta 2021 - ODER