8. 1. 2021 / Literatura / Pod površino

Pregled leta 2020: Literatura

Tudi v literarnem pogledu si bomo leto 2020 verjetno najbolj zapomnili po epidemiji, ki je poskrbela za kar nekaj bistvenih premikov. Mnogo literarnih dogodkov in knjižnih sejmov se je moralo preseliti na splet, prav tako so se na splet prestavila javna branja (zdi se, da se je njihovo število še povečalo), zaprle so se celo knjigarne in knjižnice – prostori, ki so tudi brez epidemije bistveno manj obiskani kot trgovski centri –, se je pa zato povečalo branje e-knjig, v prvi plan so prišle spletne knjigarne. Nesmiselni ukrepi so se vrstili iz tedna v teden, iz dneva v dan, le nekaj mesecev po izbruhu se že izhajale knjige, ki govorijo o koronavirusu, ki že govorijo o spopadanju z epidemijo. Med vidnejšimi premiki na literarnem področju v letu 2020 je bila zagotovo razrešitev direktorice Javne agencije za knjigo (JAK) Renate Zamida, dosedanjo predsednico Slovenskega centra PEN Ifigenijo Simonović pa je jeseni nasledil Tone Peršak, ki je v preteklosti PEN-u že predsedoval.

Poleti, ko se nam je zdelo, da se širjenje virusa vsaj za trenutek malo umirja, smo pri Koridorju zagnali projekt pod naslovom Literatura med krizo in po njej, h kateremu smo povabili uveljavljene literarne ustvarjalce, ki so napisali tekste, tako ali drugače povezane z epidemijo – besedila o tem, kako krizo doživljajo sami, kakšno je literarno stanje pri nas, kaj to pomeni za literarno prihodnost in še o marsičem. Besedila so prispevali pisatelj, esejist in urednik Mitja Čander, pisateljica in novinarka Lara Paukovič, pisatelj, urednik, profesor Andrej Blatnik, literarna zgodovinarka, antropologinja in klasična filologinja Svetlana Slapšak, pesnik in literarni kritik Aljaž Koprivnikar, pesnica in kritičarka Katarina Gomboc Čeh ter knjižna blogerka Urška Bračko.

Naj za začetek omenimo nekaj obletnic: leta 2020 smo obeleževali 70 let od smrti pisateljice in popotnice Alme Karlin, s tem namenom je izšla tudi njena avtobiografska zgodba Daljna ženska, ki govori o njenem znanstvu in odnosu s protinacističnim ubežnikom Hansom Joachimom Bonsackom, ki se je v strahu pred maščevanjem režima zatekel v Celje, kjer ga je Alma vzela pod svoje okrilje. Minilo je tudi 60 let od smrti pisatelja in dramatika Ivana Preglja ter 70 let od smrti pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. September je bil v znamenju Franceta Bevka, našega najplodovitejšega pisatelja, saj je minevalo 130 let od njegovega rojstva in 50 let od njegove smrti, ter v znamenju slovenskega klasika Cirila Kosmača, mojstra kratke proze – ob 110-letnici njegovega rojstva in 40-letnici njegove smrti je med drugim izšla knjiga Lovim pomladni veter. Decembra bi naš največji pesnik France Prešeren, ki mu je bila posvečena tudi Noč knjige, praznoval 220. rojstni dan.

Alma M. Karlin (Foto: Rokopisna zbirka NUK)

Lansko leto so jubileje med drugim praznovali tudi pesnik, dramatik, prevajalec in prejemnik bolj ali manj vseh slovenskih literarnih nagrad, Milan Jesih, dramatik, pisatelj, scenarist in leta 2016 prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, Tone Partljič, ter slovenska pesnica Neža Maurer, ki se je v zgodovino slovenskega slovstva vpisala z več kot dvajsetimi pesniškimi zbirkami za otroke in odrasle.

Pestro v pogledu literarnih obletnic pa je bilo tudi za mejami naše dežele. Leta 2020 je bila namreč 150. obletnica smrti Charlesa Dickensa in 200. obletnica rojstva angleške pisateljice Anne Brönte. Hkrati je minila 100. obletnica rojstva ameriškega pisatelja Rayja Bradburyja, avtorja antiutopičnega romana 451 stopinj Fahrenheita in dobitnika Pulitzerjeve nagrade, minilo pa je tudi 140 let od smrti George Eliot, pisateljice pronicljivih psiholoških portretov, in 75 let od smrti avtorice enega najbolj branih dnevnikov na svetu, Ane Frank. Februarja prejšnjega leta smo se spomnili tudi na »pesnika Pariza«, ki je pisal hvalnice ljubezni – Jacques Prévert bi namreč praznoval že 120. rojstni dan. Ob 250-letnici rojstva nemškega pesnika Johanna Christiana Friedricha Hölderlina so v mestu Lauffen prenovili in odprli njegovo rojstno hišo, od rojstva najbolj prodajane in prevajane avtorice vseh časov, Agathe Christie, pa je minilo že 130 let. Konec leta 2020 je minilo tudi 140 let od rojstva avstrijskega književnika Roberta Musila, velikana literarnega modernizma, ki velja za enega najpomembnejših pisateljev prejšnjega stoletja, njegov roman Mož brez posebnosti pa je bil izbran za eno najpomembnejših knjig 20. stoletja v nemškem jeziku.

V letu 2020 smo izgubili kar nekaj velikih literarnih imen. V 92. letu starosti je januarja preminila ameriška kraljica kriminalk Mary Higgins Clark, kmalu zatem pa nas je v starosti 78 let zapustil tudi pisatelj, prevajalec in publicist Pavel Vilikovsky, eden najbolj prevajanih slovaških avtorjev in eden najpomembnejših vzhodnoevropskih pisateljev postkomunistične dobe. Marca se je v 93. letu poslovil francoski ilustrator in avtor stripov Albert Uderzo, najbolj znan kot del tandema, ki je ustvaril stripe o Asterixu, istega meseca pa tudi ruski pisatelj, novinar in aktivist Eduard Limonov. Za posledicami okužbe z novim koronavirusom je aprila umrl čilski pisatelj Luis Sepúlveda, čigar dela so zaznamovana s poetičnostjo, preprostim humorjem in slikanjem vsakdanjega življenja v Latinski Ameriki. V 85. letu se je poslovil Per Olov Enquist, velikan švedske književnosti, prejemnik Strindbergove nagrade in leta 2011 tudi gost Fabule, junij pa je bil usoden za španskega pisatelja Carlosa Ruiza Zafóna, ki je veljal za eno največjih imen španske literature zadnjih desetletij in je bil najbolj znan po romanu Senca vetra. V letu 2020 se je poslovil tudi eden najbolj cenjenih romanopiscev španskega govornega območja zadnjih nekaj desetletij, med drugim ovenčan z nagrado cervantes za leto 2008, Juan Marsé, tudi kronist življenja pod Francovo diktaturo. Septembra je v 77. letu starosti umrl stvaritelj lika Forresta Gumpa, pisatelj Winston Groom, decembra pa se je v 90. letu poslovil tudi velikan angleške književnosti, britanski pisatelj vohunskega romana David Cornwell, ki ga svet pozna predvsem pod imenom John le Carré.

Carlos Ruiz Zafón (Foto: David Ramos)

Pretresle so nas tudi smrti slovenskih literarnih velikanov, aprila se je tako v visoki starosti poslovil slovenski literarni zgodovinar, pisatelj in akademik France Bernik. V maju je v 88. letu starosti umrl pesnik, publicist in esejist Bert Pribac, ki si je za časa življenja prizadeval za uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti, preteklo leto pa je posthumno prejel tudi Kocjančičevo nagrado. V decembru sta preminila založnik Milan Matos, vodilna osebnost slovenskega založništva, dolgoletni direktor Mladinske knjige in prejemnik številnih visokih odlikovanj, ter pisateljica in prevajalka Karolina Kolmanič, ki se podpisuje pod skoraj trideset proznih del, romanov in povesti ter zbirko dramskih besedil za vse generacije. Na prehodu v novo leto nas je razžalostila vest, da se je poslovil dramatik, režiser in esejist Dušan Jovanović, začetnik modernizma v slovenski dramatiki.

Tudi v letu 2020 je kljub težkim razmeram potekalo kar nekaj literarnih natečajev, ki jih je vredno omeniti. Med najbolj izstopajočimi literarnimi natečaji je zagotovo natečaj Festivala mlade literature Urška, kjer je uršljanka 2020 postala Selma Skenderović, katere prvenec lahko pričakujemo v letošnjem letu, saj JSKD vsako leto zmagovalcu natečaja omogoči izdajo knjige – konec leta 2020 je tako uršljanki 2019, Nini Medved, izšla prva pesniška zbirka, naslovljena Drseči svet. Na že tradicionalnem AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo je z zgodbo Vaja v zgoščevanju slavila Tatjana Plevnik, ki je preteklo leto s kratko zgodbo Božični poliptih v samskem domu zmagala tudi na natečaju za Božično zgodbo revije Literatura. Na 29. natečaju za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je z zgodbo Vlak ob 6:15 zmagal Jurij Černič, tudi tokrat pa so pri Sodobnosti podelili nagradi za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esej – prva je šla v roke Mileni Šmit za zgodbo Ljubimec s posvetilom, drugo je prejel Miha Mazzini za esej Kako je angel birokracije vodil mojo mamo v podzemni svet. Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem ali satiro je prejel Marko Levačić za pesem Revolucija. Vitezinja pesniškega turnirja 2020, ki je letos potekal na spletu, je postala Tanja Božić s pesmijo Zemljevid, občinstvo pa je najbolj prepričala pesem Jerneja Kusterleta z naslovom Noč naju glasno izgovarja.

Poleti so se na Rožniku znova zbrali nominiranci za tokrat jubilejno, 30. nagrado kresnik, ki se podeljuje za najboljši slovenski roman preteklega leta. Avtorji, ki so se tokrat poleg zmagovalke znašli med finalisti, so bili Branko Cestnik z romanom Sonce Poetovine, Jiři Kočica z romanom Izvirnik, Sebastijan Pregelj z romanom V Elvisovi sobi in Suzana Tratnik z romanom Norhavs na vrhu hriba, nagrado pa je prejela Veronika Simoniti za roman Ivana pred morjem (Simonitijeva je mimogrede šele četrta nagrajena pisateljica v zgodovini podeljevanja te nagrade). Podelili so tudi kresnika za najboljši roman desetletja, ki je šel v roke Dragu Jančarju za roman To noč sem jo videl. Rožančevo nagrado, nagrado za najboljšo esejistično zbirko, je prejel Esad Babačić za zbirko Veš, mašina, svoj dolg, lani ustanovljeno Cankarjevo nagrado pa Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi. Nagrado novo mesto, ki jo podeljujejo za najboljšo zbirko kratkih zgodb, je prejel Sergej Curanović za knjigo Plavalec, dobitnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2020 pa je postal pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček.

Veronika Simoniti ob podelitvi nagrade kresnik (Foto: BoBo, MMC)

Nagrade so se vrstile tudi na področju poezije. Pesnik Brane Mozetič je za zbirko Sanje v drugem jeziku prejel že drugo Jenkovo nagrado (nagrada za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let), Veronikina nagrada (nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta) pa je romala v roke Borutu Gombaču za pesniško zbirko S konico konice jezika. Kritiško sito, nagrado za najboljšo knjigo minulega leta po mnenju slovenskih literarnih kritikov, je prejela Anja Golob za pesniško zbirko da ne da ne bo več prišla Zlatnik poezije je za življenjski pesniški opus v letu 2020 prejel Iztok Geister Plamen, ki se je v slovensko literarno zgodovino zapisal kot ustanovni član avantgardistične umetniške skupine OHOPesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši pesniški cikel, ki so jo lani podelili tretjič, je prejela Cvetka Bevc za ciklus pesmi Iz njene zapuščine, nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti pa v Makedoniji rojena pesnica Lidija Dimkovska.

Na področju mladinske in otroške književnosti je večernico prejel Andrej Rozman Roza za pesniško zbirko Rimuzine in črkolazen, nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico je prejela slikanica Timbuktu, Timbuktu Petra Svetine z ilustracijami Igorja Šinkovca, nagrade desetnica pa se je razveselila Jana Bauer za delo Ding dong zgodbe, ki jih je ilustrirala Bojana Dimitrovski. Nagrado modra ptica založbe Mladinska knjiga, ki je bila lansko leto razpisana za roman za mladino, je prejela Simona Semenič za knjigo Skrivno društvo KRVZ, ki je izšla spomladi.

V prevajalskih vodah je Sovretovo nagrado, nagrado za vrhunske književne prevode, prejela Aleksandra Rekar za prevod romana Miljenka Jergovića Rodbina (poleg nje sta bila nominirana še Iztok Ilc s prevodom dela Minae Mizumura Mamina zapuščina in Vid Snoj s prevodom Zbranih pesmi Paula Celana). Jermanovo nagrado, ki se podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, je prejel Zdravko Kobe za prevod dela Kritika čistega uma Immanuela Kanta, Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa je Lavrinovo diplomo za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture namenilo prevajalki in kulturni posrednici Simoni Škrabec. Leta 2020 je Nodierovo nagrado za najboljši stripovski prevod iz francoščine v slovenščino prejela Katja Šaponjić za prevod knjig Neustrašne: portreti neuklonljivih žensk Pénélope Bagieu in Katarza Rénalda Luzierja Luza.

Stritarjeva nagrajenka (nagrada, ki jo mladim literarnim kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev) je postala Veronika Šoster, nagrado za mlade prevajalce esAsi, ki jo špansko veleposlaništvo podeljuje bienalno za najboljši prevod iz španščine v slovenščino, pa je prejela Iva Vogrič za prevod kratke zgodbe Las ramas no son perfectas (Veje niso popolne) avtorice Pilar Adon. Nagrado krilata želva za najboljši potopis je prejela Petra Vladimirov za knjigo o teku Evforija – 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja, ki je izšla pri založbi UMco. Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) namenila Pavlu Zdovcu in Michaelu Bigginsu, pisatelj Drago Jančar pa je za književnost v slovenskem jeziku prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, najvišje avstrijsko priznanje za dosežke s področja umetnosti in kulture. Goran Vojnović je za roman Jugoslavija, moja dežela prejel prestižno poljsko literarno nagrado angelus (roman je v poljščino prevedla Joanna Pomorska), Borut Kraševec pa se je za prevod romana Fjodorja M. Dostojevskega Zapiski iz mrtvega doma uvrstil v finale nagrade Read Russia, ki se podeljuje izjemnim prevodom iz ruskega jezika. Slovenski pisatelj in pesnik Peter Svetina se je uvrstil med finaliste za Andersenovo nagrado, ki je najvišje mednarodno priznanje na polju mladinske književnosti (na koncu jo je prejela ameriška pisateljica Jacqueline Woodson), nagrado Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino (ali obratno) pa je prejel Erwin Köstler za prevod romana Kronosova žetev Mojce Kumerdej. Nagrado zlatirepec za najboljšo izvirno stripovsko izdajo leta je dobil strip Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu, ki sta ga ustvarila Ivan in Zoran Smiljanić, medtem ko je zlatirepca za najboljši prevodni strip prejel strip Nine Bunjevac Bezimena.

Ivan in Zoran Smiljanić: Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu (Založba ZRC, 2020)

Festival Literature sveta – Fabula, ki je lani za las ušel epidemiji in njenim posledicam odpovedovanja kulturnih dogodkov v živo, je otvoril eden najbolj nadarjenih sodobnih nemških avtorjev, Bernhard Schlink (prevod njegovega najnovejšega romana Olga smo dobili tudi v slovenščini). Med lanskoletnimi gosti Fabule so bili tudi Kristian Novak, eden najbolj znanih hrvaških pisateljev (v prevodu smo dobili njegov tretji roman Cigan, ampak najlepši), ena najboljših sodobnih švedskih pisateljic Sara Stridsberg, ki je za roman Beckomberga. Oda moji družini prejela nagrado Evropske unije za književnost, Sheila Heti, ki je svoj prvi prevod v slovenščino dobila z romanom Materinstvo, ter Édouard Louis, eden najpomembnejših svetovnih pisateljev generacije, rojene v devetdesetih letih, čigar literarni prvenec Opraviti z Eddyjem smo prav tako v sklopu Fabule dobili v slovenščini.

36. Slovenski knjižni sejem je tokrat s sloganom Narazen, a vendar skupaj prvič v svoji 48-letni zgodovini potekal brez razstavnih prostorov, listanja knjig, sejemskega vrveža, vibriranja zraka s pogovori o knjigah. Kot večina lanskoletnih dogodkov se je tudi sejem prestavil na splet, vseeno pa je bilo v njegovem okviru podeljenih kar nekaj nagrad. Prejemnica prevajalske nagrade Radojke Vrančič, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je postala prevajalka Lara Unuk – prejela jo je za sklop prevodov štirih romanov: Številka 31328 (Ilias Venezis), Bog mi je priča (Makis Citas), Dendriti (Kalia Papadaki) in Eksperiment (Mirto Azina Hronidi). Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k slovenskemu založništvu in knjigotrštvu je prejel Primož Premzl, za najboljši literarni prvenec je bila nagrajena knjiga Agni Boruta Kraševca, za knjigo leta pa je bila izbrana knjiga Plan B Boštjana Videmška. Literarno nagrado mira za leto 2020 je prejela pesnica Barbara Korun.

Festival Vilenica, ki je prav tako potekal virtualno, je tokrat povezovalo geslo Quo vadis? Velika nagrajenka 35. festivala Vilenica je postala slovaška pesnica Mila Haugová, slovenski avtor v središču pa je bil eden najpomembnejših in najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev, Vinko Möderndorfer. Hrvaška pesnica Sibila Petlevski je postala dobitnica vileniškega kristala, nagrade, ki jo vsako leto podelijo enemu od avtorjev, ki se predstavljajo v zborniku kot osrednji festivalski publikaciji.

Če se malo ozremo še na polje svetovne literature, je Nobelovo nagrado za književnost prejela ameriška pesnica Louise Glück. Že drugo Pulitzerjevo nagrado je za roman The Nickel Boys prejel Colson Whitehead, s čimer je avtor postal eden redkih, ki so mu za dve zaporedni knjigi podelili to prestižno nagrado. Velika nagrada Man Booker Prize je bila za Shuggie Bain, prvenec o delavski škotski družini, ki jo zaznamujeta alkoholizem in revščina, podeljena škotskemu pisatelju Douglasu Stuartu, mednarodni booker pa je šel v roke najmlajši dobitnici tega priznanja doslej, in sicer nizozemski pisateljici in pesnici Marieke Lucas Rijneveld, ki je prepričala z romanom The Discomfort of Evening. Prestižna francoska literarna Goncourtova nagrada je bila podeljena Hervéju Le Tellieru za roman L’Anomalie, ki bo že letos izšel tudi v slovenskem prevodu, Renaudotevo nagrado, drugo najpomembnejšo francosko literarno nagrado, pa je za knjigo Histoire du fils prejela uveljavljena sodobna francoska pisateljica Marie-Helene Lafon.

Za projekt Knjižnica prihodnosti, projekt škotske umetnice Katie Peterson, ki so ga na Norveškem zagnali leta 2014 in v sklopu katerega vsako leto izberejo avtorja, ki napiše knjigo in jo zakoplje v gozd, ne da bi jo kdorkoli prebral (knjige pa bodo natisnili leta 2114), so v lanskem letu izbrali vietnamsko-ameriškega pisatelja in pesnika Oceana Vuonga. Nagrado Pinter za družbeni angažma, ki jo britanskim pisateljem ali pisateljem v Veliki Britaniji podeljuje angleško združenje PEN, je prejel Linton Kwesi Johnson, pionir dubpoezije, ki je bil med drugim tudi prvi temnopolti pesnik s pesmimi, objavljenimi v zbirki modernih klasikov založbe Penguin. Prejemnica nagrade za izjemen prispevek k ameriški književnosti, ki jo podeljuje ameriški center PEN, pa je postala pankovska poetinja Patti Smith.

Ocean Vuong, ki bo napisal knjigo prihodnosti (Foto: Doug Levy, The Observer)

Nagrad je bilo torej tudi v preteklem letu podeljenih kar nekaj, naj pa omenimo še nekatere dobitnike. Dobitnik velike nagrade Iva Andrića za življenjsko delo je postal srbski pesnik Milovan Danojlić, medtem ko so veliko nagrado Iva Andrića za najboljšo knjigo, ki je v lanskem letu izšla v Srbiji ali Republiki Srbski, namenili novemu romanu lanskoletnega Nobelovega nagrajenca Petra Handkeja. Prejemnik Goethejeve nagrade je postal bosanski pisatelj Dževad Karahasan, nemško književno nagrado za roman leta, ki jo podeljuje Združenje nemških založnikov in knjigotržcev, pa so podelili Anne Weber za roman v verzih Annette, ein Heldinnenepos, ki ga je napisala o Anne Beaumanoir, francoski borki za svobodo. Cervantesovo nagrado je prejel 88-letni Francisco Brines, priznan pesnik, ki je pomembno zaznamoval špansko poezijo druge polovice preteklega stoletja, prejemnica najprestižnejšega nemškega priznanja za literaturo, Büchnerjeve nagrade, pa je postala pesnica in pisateljica Elke Erb. Nagrada Thomasa Manna je šla v roke nemški pisateljici Nori Bossong, spominska nagrada Astrid Lindgren (ALMA) južnokorejski avtorici in ilustratorki Baek Hee-na, ki v svojih knjigah prinaša zgodbe o osamljenosti in povezanosti, Daytonska literarna nagrada za mir pa kanadski pisateljici Margaret Atwood. Ameriška pisateljica Joyce Carol Oates je prejemnica denarno najvišje književne nagrade v Franciji, nagrade Cino del Duca, ki jo pogosto pojmujejo tudi kot korak do Nobelove nagrade, z britansko literarno nagrado costa za knjigo leta pa je bilo nagrajeno delo The Volunteer: The True Story of the Resistance Hero who Infiltrated Auschwitz – biografija člana poljskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno Witolda Pileckega, ki jo je napisal britanski novinar in pisatelj Jack Fairweather.

Literarni pregled pa tokrat zaključujemo še z dvema novicama iz Slovenije. Konec leta je Mladinski kulturni center Maribor gostil evropsko prvenstvo v slam poeziji, ki je zaradi izrednih razmer prvič v zgodovini potekalo v spletni obliki – Slovenijo je zastopala Eva Kokalj, ki se je na koncu uvrstila na odlično 3. mesto, mednarodno Pretnarjevo nagrado oziroma častni naslov ambasadorja slovenske književnosti in jezika pa je prejel literarni zgodovinar Miran Hladnik.

S tem zaključujemo literarni pregled pravkar izteklega leta in z velikim veseljem, navdušenjem in upanjem, da bo to leto prijaznejše v vseh pogledih, pozdravljamo leto 2021!

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             
Kolaž Literatura