Pregled leta 2021: Podobe

Lansko leto je z nekega vidika  ostalo v senci leta 2020, trajajoča pandemija je zaznamovala tako naš vsakdan kot tudi kulturno dogajanje. Bizarnosti in specifike trajajoče epidemije so seveda mnoge; tako smo leto zaključili ob vesti primanjkovanja barve ultramarin ter krpic za čiščenje slik, ki jih uporabljajo konservatorji. To ironično dejstvo, predvsem s svojo partikularnostjo, nakazuje na globlje probleme v oskrbni verigi. Če se tale novica zdi kot manjša nevšečnost, se spomnimo, da smo na začetku leta neučakano čakali in upali na odpiranje kulturnih institucij, kar smo kasneje tudi dokazali s povečanim obiskom muzejev in galerij. V tujini so ta problem reševali tudi z alternativami in tako sta Louvre in Van Goghov muzej svoje vsebine ponujala kar preko spleta. Navsezadnje so pomen kulture za duševno zdravje dokončno priznali v Bruslju, kjer so si obisk muzeja omislili kar na zdravniški recept. 

Ekonomska situacija, v katero nas je spravil covid-19, se je po pričakovanjih kazala tudi na svetovnem trgu z umetnostjo – navsezadnje je tudi zelo dobro prodajani Damien Hirst moral odpustiti 63 svojih uslužbencev. Umetnik, ki deluje kot podjetnik, je kljub skoraj 18 milijonom državne pomoči vseeno prišel v situacijo, ko enostavno ni bilo več možno obdržati toliko zaposlenih. V nasprotju s takimi pretresljivimi zgodbami pa se je v resnici izkazalo, da je umetniški trg med junijem 2020 in junijem 2021 na dražbah dosegel rekordni izkupiček 2,33 milijarde evrov, k čemur naj bi tokrat prispevali levji delež milenijci (prispevali naj bi kar dvakrat več kot generacija X in štirikrat več od  boomerjev).

K tem rekordnim prodajam je vsekakor prispevala tudi novost na trgu umetnin – NFT (non-fungible tokens), ki so neke vrste digitalni certifikati, osnovani na blockchain tehnologiji. Poznani digitalni umetnik Beeple je tako prodal svoj kolaž umetnin za vrtoglavo ceno 58,5 milijona evrov. V obliki NFT-ja se je v lanskem letu prodalo ogromno reči take in drugačne narave in ne izključno umetniška dela. Prodal se je tudi prvi »čivk« Jacka Dorseyja za kar 2,1 milijona evrov. Prodala pa se je tudi izvorna koda svetovnega spleta, ki jo je napisal Tim Berners-Lee.

Med drugim smo doživeli razstavo prve humanoidne robotske umetnice Ai-De; naslikala je avtoportrete, ki s svojo naravo odpirajo vprašanja o prepoznavanju lastnega sebstva. Še bolj fascinantno pa je, da so tudi roboti lahko tarče sumničavosti – egiptovske oblasti so jo namreč pridržale zaradi suma vohunjenja. Od svetovnih novosti gre izpostaviti tudi največji muzej vizualne umetnosti, preprosto poimenovan M+, ki so ga odprli v Hongkongu in ki premore kar 33 galerij, namenjenih 1500 umetninam.

V Sloveniji so se letos odprli trije novi prostori, namenjeni sodobni umetnosti, ampak brez zapletov seveda ne gre. Zgodil se je preplah za tri ustaljene institucije zaradi septembrskih poplav – zalilo je Dramo, Slovensko mladinsko gledališče in Moderno galerijo, iz katere so morali prestaviti ravnokar dospelo Picassovo razstavo. Z razstavo Čudovitost spomina  se je odprla prenovljena Cukrarna, ki ponuja kvalitetne prostore za umetniško produkcijo, vendar se hkrati vseeno porajajo vprašanja o potrebi po še eni večji instituciji, namenjeni sodobni umetnosti v Ljubljani. Odprli sta se še galerija R Space, namenjena predvsem mlajšim umetnikom, in Galerija Bažato, ki deluje kot podaljšek Hiše umetnikov Bažato iz Goriških brd. Obe galeriji se nahajata v Ljubljani. Zaključili smo sago Moderne galerije in dobili novega direktorja – funkcijo je prevzel Aleš Vaupotič.

Nobeno leto pa ne more miniti tudi brez določene mere političnih faux pasev; tako sta bili najbolj odmevni zdrahi okoli razstave v muzeju MAXXI v Rimu ter razstave ob predsedovanju Sveta EU v Bruslju. Tipično za trenutno politično atmosfero je, da se je tresla gora in rodila miš. Oviranje razstave v Bruslju se je zaključilo tako, da se je razstava izvedla skladno s prvotno zamislijo in celo z zadovoljstvom samega ministra Vaska Simonitija, ki je razstavo na začetku odpovedal. Splošno negativno nastrojenost v ozračju je bilo začutiti tudi, ko so skrunili umetniško delo pred prenavljajočo se Cukrarno, ker je šlo za odkrito feministično delo, zato so skrbi o razklanosti družbe in ranljivosti ženske populacije zelo resne. 

Tudi lani nas je zapustilo nekaj ustvarjalnih duš, posloviti smo se morali od fotografinje Zore Plešnar, slikarja Draga Hrvackega ter slovenskega tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Poslovili smo se tudi od italijanskega kiparja Artura Di Modice, poznanega po bronastem biku, ki je postal simbol Wall Streeta. Zapustili so nas tudi Christian Boltanski, Chuck Close, Kaari Upson in Sabine Weiss. Spomnimo se, da smo lani zadnje slovo izrekli tudi umetniku Christu, letos pa so v Parizu njemu v čast posthumno ovili slavolok zmage in mu tako izpolnili sanje. 

2021 je bilo kljub koroni v resnici zelo pestro. Izvedli so se naslednji festivali: Kiblix 2020‍‍‍2021, 34. grafični bienale Ljubljana: Iskra Delta, Bienale neodvisne ilustracije tokrat prvič v mednarodni izvedbi, 15. izvedba Svetlobne gverile, 22. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, Speculum Artium, Art Stays, IZIS, festival stripa Tinta in trienale EKO 8, o katerem smo pri Koridorju objavili členek. Doživeli smo tudi premierni Kranj Foto Fest in jubilejni 10. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj. Zgodil se je še 3. Street Art Festival Ljubljana in Festival sodobne raziskovalne umetnosti konS modul. 

Praznovali smo tudi nekaj obletnic. Minilo je 550 let od Dürerjevega rojstva, kar so na Dunaju obeležili z bogatim programom in med drugim z velikim rožnatim zajcem. V Mariboru so praznovali 100. obletnico organizirane likovne umetnosti v mestu. Piranska kot tudi Kostanjeviška Forma viva sta beležili 60 let obstoja. Na Goriškem je lokalni umetniški kolektiv BridA praznoval svojo 25. obletnico delovanja. Za 30. obletnico naše države pa si je bilo moč v Galeriji Cankarjevega doma ogledati razstavo Joca Žnidaršiča Leta preloma.

Preden se podamo k zaključnemu sklopu pregleda leta, pa naj omenimo, da bo čast predstavljanja Slovenije na beneškem bienalu pripadla Marku Jakšetu. Tako nam za poslastico ostanejo še priznanja in nagrade v letu 2021. Podelili sta se kar dve nagradi za življenjsko delo Riharda Jakopiča, in sicer akademski slikarki Mileni Usenik in likovnemu pedagogu Francu Novincu. Podelili so še dve priznanji, in sicer akademski slikarki in umetnostni teoretičarki Uršuli Berlot ter akademski kiparki in restavratorki Paoli Korošec. Nagrado Riharda Jakopiča pa je prejel akademski slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe. Na 14. Slovenskem bienalu ilustracije so podelili nagrado Hinka Smrekarja Lili Prap, plaketi sta dobili Ana Zavadlav in Peter Škerl, priznanja pa Mojca Cerjak, Matija Medved in Lidija Plestenjak. Nagrado za življenjsko delo bienala pa je prejel Daniel Demšar. Nagrado skupine OHO za mlade umetnike je prejela Lene Lekše. Na 34. Grafičnem bienalu ljubljana so nagradili v Nemčiji živečega umetnika Johannesa Paula Raetherja. Med nagrajenci svetovnega natečaja World Press Photo pa je bil tudi naš fotograf Ciril Jazbec.

Za nami je tako še eno burno leto. Na še več vznemirljivih novic in novih uspehov!

Lektoriral: Grega Pignar