Joco Žnidaršič: Leta preloma
Kdaj: 16. 6.–1. 11. 2021 Kje: Galerija CD, Prešernova cesta 10, Ljubljana Kuratorstvo: Irena Uršič, dr. Ali Žerdin, Barbara Čeferin Fotografska razstava ob 30. obletnici osamosvojitve naše države
Od narodnih simbolov do prelomnih trenutkov osamosvojitve naše države – objektiv Joca Žnidaršiča ujame prav vse. Ob trideseti obletnici samostojne Republike Slovenije je nastala razstava z naslovom Leta preloma. Na njej je predstavljenih mnogo ključnih političnih in drugih dogodkov, ki so naše območje zaznamovali v letih pred osamosvajanjem in med njim.
Joco Žnidaršič je eno vodilnih imen slovenskega fotoreporterstva. Sprva se je ukvarjal z umetniško fotografijo in fotoreportažami, kasneje pa je postal fotograf in urednik fotografije pri časniku Delo. Razstava Leta preloma je nastala v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Galerijo Fotografija. Na njej je predstavljenih približno 200 fotografij, ki so razdeljene na 16 poglavij ter prikazujejo dogajanje na področju današnje Slovenije in drugih držav SFRJ med letoma 1988 in 1991. Poleg dokumentiranja pomembnih političnih dogodkov predstavlja razstava gledalcu celovitost Slovenije in njenega naroda. Na fotografije je Žnidaršič ujel vse – od športa, glasbe in pomembnih kulturnih osebnosti do prelomnih družbenih dogodkov.
Razstava se začne s fotografijami, ki v gledalcu vzbudijo narodno zavest ali vsaj delen občutek pripadnosti. Po fotografijah slovenskih športnikov se zgodba nadaljuje z vzponom na naš najvišji vrh, Triglav. Avtor je na fotografijah ovekovečil lepote slovenske narave in duh ljudi, ki se skupaj lotevajo zahtevnega vzpona. Preostale Žnidaršičeve fotografije obravnavajo družbene tematike s konca 80. in začetka 90. let. Med njimi gotovo najbolj izstopajo fotografije v zvezi z afero JBTZ in z njo povezanih protestih, ki so se odvili v naši prestolnici. Na stenah lahko vidimo menjavanje med formati različnih velikosti. Nekatere fotografije dajo obiskovalcu občutek, da je del dogajanja na njih. Med pretežno črno-belimi fotografijami pa izstopajo nekateri barvni posnetki, denimo upodobitev dekleta v narodni noši. Razstava dobro kaže kontrast med pomembnimi političnimi posamezniki in civilnim prebivalstvom. Tako lahko na določenih fotografijah vidimo obraze vodilnih političnih akterjev, ki jim odgovarjajo posnetki civilnega prebivalstva.
Od tod nas pot zanese k fotografijam, ki prikazujejo nastanek Republike Slovenije. Motive obiska volišč in izpolnjevanja glasovnic dopolnjujejo posnetki iz političnega zakulisja, na primer fotografija političnega štaba Milana Kučana. Slikam, ki predstavljajo praznovanje zmage, pa sledijo fotografije strahu in negotovosti po razglasitvi samostojnosti. Na tem mestu je ponovno prikazana dvojnost stanja v SFRJ in novi državi Sloveniji. Ob slikah tankov in prestrašenega ljudstva si lahko ogledamo politične predstavnike, ki želijo doseči mirovni sporazum. Zadnja stena prikazuje dvig slovenske zastave kot končno dejanje osamosvajanja in uresničitev sanj.
V zadnji sobi si je mogoče ogledati tudi dva filma. Prvi nosi naslov Dokumentarni portret Joco Žnidaršič, Neznosna lahkost fotografiranja in je nastal v režiji Maje Weiss, drugi pa je nastal kot videoreportaža v okviru Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije in nosi naslov Joco Žnidaršič: Leta preloma.
Razstava nas torej popelje po poteh ustvarjanja naše države. Na fotografijah je Žnidaršiču uspelo ujeti občutja političnih predstavnikov in širše javnosti, ki se je odločila narediti nov korak. Posnetki celostno zaobjamejo bogastvo slovenskega naroda in njegovo složnost. Fotografije nam pokažejo povezanost ljudi v boju za uresničitev sanj, obenem pa nam razstava razkrije turbulentno obdobje ob koncu prejšnjega stoletja in nas pozove k razmisleku o lastni državi in zgodovini.
Uredil: Jernej Čuček Gerbec
Lektorirala: Nataša Martina Pintarič
