V pričakovanju 32. LIFFa
Letošnji težko pričakovani Liffe, ki bo potekal med 10. in 21. novembrom 2021, se bo v nasprotju z lansko povsem spletno izvedbo festivala odvijal po t. i. »hibridnem« modelu: čeprav bodo nekateri filmi dostopni tudi v spletnem formatu VOD, se bo program festivala po dolgem času spet predvajal na način, ki smo ga gledalci zelo pogrešali – v kinodvoranah. Programski direktor festivala, Simon Popek, ki zatrjuje, da si festival prizadeva čim več ljudi privabiti v kinematografe, omenjeno hibridnost letošnjega festivala pojasnjuje takole: »Letošnja izvedba bo še hibridna. Liffe bo imel v skupnem seštevku okrog 80 celovečernih filmov, kar je celo več, kot sem sprva načrtoval. Trenutno kaže, da na VOD-u ne bomo ponudili več kot 15 filmov (čeprav se o tem še dogovarjamo) – cela industrija se zavzema za vrnitev v kino.«
V primerjavi s časom pred pandemijo gre za nekoliko manjši, pa vendar povsem spodoben nabor 79 celovečercev in 16 kratkih filmov, skupaj 95 filmskih izdelkov, ki se bodo v okviru festivala predstavili občinstvu. Kljub nekoliko manjšemu obsegu pa Popek zagotavlja, da je kakovost programa neoporečna.
Filmi se bodo predvajali na več različnih lokacijah v Ljubljani: v Linhartovi in Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Kinu Komuna in Kinu Bežigrad, na ogled pa bodo tudi v mariborskem kinu Maribox, Mestnem kinu Metropol v Celju in v novomeškem Anton Podbevšek Teatru.
V tekmovalnem sklopu Perspektive se bo za vodomca potegovalo deset filmov. Slovenijo zastopa črna komedija Inventura Darka Sinka, ki je nagrado za najboljšo režijo prejela že na letošnjem Festivalu slovenskega filma, delno pa jo zastopata tudi koprodukciji Morena hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović in Telesce italijanske režiserke Laure Samani.
Iranski prvenec Panaha Panahija Pohodi plin! je portret družine v iranski družbi, Atlantida Yurija Ancaranija je prikaz odraščanja in mladostniške tekmovalnosti, Služabniki je pomenljiva slovaška drama Ivana Ostrochovskýja o študentih v teološkem semenišču v obdobju komunizma, Azor režiserja Andreasa Fontane pa je napet bančniški triler. Film Kala Azar režiserke Janis Rafailidou po Popkovih besedah spada v »grški čudni val«, Oblak v njeni sobi v režiji Dženg Lu Šinjuan s perspektive mladega dekleta odstira krhkost medosebnih odnosov v velikem mestu, kosovska drama režiserke Norike Sefa Kje je Venera? pa nudi vpogled v življenje svobodomiselne najstnice na utesnjujočem in tradicionalnem kosovskem podeželju. Gre torej za pester nabor raznolikih filmov, ki sestavljajo reprezentativno mrežo vrhunske filmske produkcije preteklega leta.
Najobsežnejša je kategorija Predpremiere, med katerimi so v ospredju Drive my Car, film Rjusukeja Hamagučija po Murakamijevi kratki zgodbi, ki je v Cannesu prejel nagrado za najboljši scenarij, nadrealistična tragikomedija Srđana Dragojevića Nebesa, Almodovarjeva prominentna drama Vzporedni materi in Spencer čilskega režiserja Pabla Larraína, ki prikazuje princeso Diano v nesrečnem zakonu s princem Charlesom. Svoj celovečerec Atlas ptic bo predstavil slovenski režiser Olmo Omerzu, ki živi in ustvarja na Češkem. Vsekakor je treba izpostaviti tudi zmagovalca letošnjega Berlinala, Nesrečni fuk ali nori pornič romunskega režiserja Raduja Juda, in film režiserke Tijane Zinajić Prasica, slabšalno ime za žensko, ki je zmagal na letošnjem Festivalu slovenskega filma.
Najnovejši celovečerec Wesa Andersona Francoska depeša je poklon novinarskemu poklicu in francoski filmski umetnosti, Vorteks Gasparja Noéja tragično upodablja bridko realnost staranja in demence, nenavaden koncept robotskega ljubimca pa vpeljuje film nemške režiserke Marie Schrader Pravi moški, ki bo tudi otvoritveni film festivala.
V sklopu Ekstravaganca si bomo lahko ogledali film Titan režiserke Julie Ducournau, ki je dobitnik zlate palme v Cannesu, japonsko znanstvenofantastično komedijo Neskončni dve minuti (rež. Džunta Jamaguči), islandsko parodijo na hollywoodske franšize Policistova skrivnost (rež. Hannes Thor Halldórson) in psihološko grozljivko Cenzorka režiserke Prano Bailey-Bond.
V središču letošnjega festivala bo gruzijska filmska produkcija s filmi, kot so Začetek (rež. Dea Kulumbegašvili), Brighton, četrta ulica (rež. Levan Koguašvili) in Kaj vidimo, ko se ozremo v nebo? (rež. Alexandre Koberidze). Retrospektiva »Prepovedane ženske« bo predstavila filme, ki so bili v preteklosti cenzurirani, v spomin na nedavno preminulega režiserja Jeana-Paula Belmonda pa bo festival predvajal tudi štiri njegove filme: Leon Morin, duhovnik, Špicelj, Nori Pierrot in Belmondo veličastni.
Liffe se torej spet dogaja v bolj ali manj polnem obsegu. Organizatorji gledalcem priporočajo, naj zato, da bi se izognili vrstam zaradi preverjanja PCT-pogoja, pridejo 20 minut pred začetkom filmske predstave, mi pa jim želimo velik odziv publike in čim uspešnejši festival!
