Pregled leta 2024: PODOBE

Pregled preteklega leta na področju likovne, vizualne in intermedijske umetnosti pričenjamo naravnost in brez zadržkov. Najprej nekaj malega o beneškem bienalu, malo domačih novosti in zanimivosti, izpostavljene zamujene razstave, škandali, nagrade, smrti in drugih odličnih, pa tudi nebodigatreba cvetk.

Odvila se je mednarodna manifestacija sodobne vizualne umetnosti: 60. beneški bienale, naslovljen Tujci povsod. Slovenijo je z zunanjo instalacijo zastopala Nika Špan, kuriral je Vladimir Vidmar. Odzivi na domači paviljon so bili milo rečeno mešani. Bolj pretresljive so bile poteze na mednarodnem parketu. Sprva so številni umetniki odločno nasprotovali tako imenovanemu genocidnemu paviljonu Izraela; pozive za njegovo izključitev iz bienala je vodstvo zavrnilo. Kljub temu je izraelski paviljon za časa bienala ostal zaprt (četudi se je čez steklene stene videlo vse) in varovan. Vatikan je (presenetljivo) izbral provokativnega Maurizia Cattelana, Rusija pa se je odločila svoj paviljon v Giardinih odstopi Boliviji. Glavni nagradi bienala zlati lev sta romali k Avstraliji in Novi Zelandiji, posebne omembe pa h kosovskemu paviljonu in palestinski umetnici Samii Halaby ter argentinski ustvarjalki La Choli Poblete.

Slovensko društvo likovnih kritikov je v sodelovanju s Cankarjevim domom v svoj cikel Likovni kritiki izbirajo uvedlo novost: kuratorico ali kuratorja cikla. Prva je to vlogo prevzela umetnostna zgodovinarka in novinarka Maja Kač, ki je izbranim kritičarkam in kritikom zaupala izbor in predstavitev izbranih umetnic in umetnikov. Po izboru Maše Žekš je kot prvi v letu razstavljal Patrik Dvorščak.

Vse pohvale mariborski Galeriji Tkalka, ki je pričela z novo iniciativo Mladi kritik; mentorski program, ki je namenjen podpori in promociji kritičnega pisanja o umetnosti ter razvoju nove platforme za komunikacijo. Mentorirala jih je umetnostna zgodovinarka in kritičarka Sara Nuša Golob Grabner (tudi lanskoletna dobitnica kritiškega peresa za mlado kritičarko), kritike pa so bile mesečno objavljane v lokalnem časopisu Večer.

Novosti in zanimiva dogajanja doma …

• Nova direktorica Moderne galerije je postala Martina Vovk.
• Obeležili smo 40-letnico gibanja skupnosti LGBTQIA+ v Sloveniji; v sklopu celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice se je v Galeriji Škuc odprla razstava Prisotnost skupnosti.
• Odvil se je tretji Ljubljana Art Weekend, ki ga je kurirala ekipa revije ETC. Tema se je sukala okoli delovnih razmer, v katerih umetniki ustvarjajo, razširjene prekarnosti in vprašanja hiperprodukcije kot posledice zahtev umetnostnega sveta oz. trga. 
• Ob 70. obletnici Zbirke UGM je postavljena razstava Spekter (postavitev s strani industrijskega oblikovalca  Davida Tavčarja) dvignila kanček prahu.
• V Ljubljani je potekal 2. festival generativne umetnosti Adela. 
• Trg republike je zasedlo 145 medvedov prijateljstva (slovenskega medveda poslikal študent Akademije za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani Luka Rep).
• Lek je pokazal svojo zbirko umetnin. 
• Kandidatura Dušana Smodeja za kritiško nagrado v Italiji pretresla domačo kulturno sceno; kandidatura (naposled in hvalabogu) umaknjena zaradi slovenske peticije, poplave objav na družabnih omrežjih in pritožb. 
• Na spored je (zopet) prišla serija oddaj Zapeljevanje pogleda o sodobni slovenski likovni umetnosti (nekatere dele so snemali že deset let nazaj!).
• V prostorih ribniškega gradu so predstavili izbor del iz Likovne zbirke Galerije Miklova hiša v dialogu s sodobno slovensko likovno produkcijo (galerijski prostori so bili zaradi predlanske poplave še vedno v procesu sanacije).  
• PIFcamp je praznoval desetletje obstoja hekerskega tabora.
• V Ljubljani se je pod vodstvom Galerije Sloart odvila ena največjih dražb umetnin slovenskih avtorjev. 

… in po svetu

V Kjotu so odprli prvi Nintendov muzej, Maurizio Cattelan (gospod z banano na steni) se je vrnil z novo satirično instalacijo (zlat zid z luknjami), v Gizi v Egiptu so odprli pisan muzej na prostem, kjer je razstavljalo 12 mednarodnih umetnikov, znameniti Banksy pa se je lotil živalske motivike. Zaradi polivanja umetnin z juhami in dolgimi čakalnimi vrstami v Louvru so v Parizu resno razmišljali o premiku Mone Lize v druge, varnejše in lažje dostopnejše prostore. Na dražbi so za več kot milijon evrov prodali umetnino, ki jo je ustvarila humanoidna robotka, dobili smo Jeffa Koonsa na luni, Documenta ima nov odbor, v Zagrebu pa so odprli Hišo Ota Reisingerja, mojstra hrvaške karikature. V Neaplju je “iz pepela vstala” Pistolettova Venera cunj, ob koncu leta pa je v kulturnih krogih zaokrožil udaren govor Nan Goldin, ki je v Berlinu izrazila “moralno ogorčenje nad genocidom v Gazi”

Legendarna Marina Abramović, ikona performansa, je utišala množico na festivalu Glastonbury, potem pa še Marcela Štefančiča na oddaji Marcel.

Zanimive izbrane razstave v tujini:

• V Albertini retrospektiva Roya Lichtensteina 
• Prvi Dunajski podnebni bienale 
• Umetnica Yoko Ono v Londonu 
• Odmevna razstava Vincenta van Gogha prišla v Trst 
• Picassov muzej se poklanja Françoise Gilot 
• Od Bruegla do Rubensa (v oxfordskem muzeju Ashmolean) 
• Razstava Moskovčanka: upodobitve žensk iz glavnega mesta nekdanje Sovjetske zveze v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja 
• Teresa Margolles: 726 odlitih mask v središču Londona (poklon transspolnim in nebinarnim osebam) 
• Marina Abramović na Kitajskem

Fajn in zanimive razstave pri nas: 

• France Mihelič (Bežigrajska galerija 2) 
• Banksy na Čopovi 
• Tandem Small but dangers: Paberkovanje (Hiša kulture v Pivki) 
• Razširjeni vid (Cukrarna)
• Maria Lassnig: Risbe in slike (Cankarjev dom)
• Zmago Jeraj: Pregledna razstava slik, risb in grafik (MGLC) 
• Selling Out v mariborskem kabinetu UGM 
• Ivan Standl v Mestnem muzeju Ljubljana
• Klavdij Sluban: Nekje drugje Tukaj (Jakopičeva galerija) 
• Helena Tahir: Poslednji sektor (Ravnikar Galerija) 
• Tubolje (Galerija Vžigalica)
• Risomanija (Mestna galerija Nova Gorica)
• Lucija Rosc: Babiščina (Galerija Kresija) 
• Razstava mladih umetnic in umetnikov v Galeriji ZDSLU 
• Trienale EKO 9 v Mariboru
• Aleksij Kobal: Matica vesoljstva (Mestna galerija Ptuj)
• Svetlobna gverila 
• Biba buba baja. Ustvarjanje (za) otroka socializma (Center ilustracije)
• Miha Majes: Los Caprichos (Galerija Equrna) 
• Razstava študentov ALUO: Ponjava 4
• Ausstellung! Laibach Kunst 1980–1984 (Galerija Škuc) 
• Trienale U3: Proti toku časa (Moderna galerija) 
• Art Stays na Ptuju
• Slikarske samosabotaže Arjana Pregla (Galerija Kresija)
• 4. Kranj Foto Fest v Kranju
• Slikarski Ex-tempore v Piranu 
• Tilyen Mucik: Rastlinsko (Galerija Kresija)
• ETC.: Selling Out 
• Stupica: od dedka do vnukinje (Galerija Velenje) 
• Cat Jugravu: Trans(myth) Me Baby One More Time (Kino Šiška) 
• Odprti globus: umetnost milenijske generacije V Galeriji CD 
• Speculum Artium v Trbovljah
• Dube Sambolec: Uničenje/Singularnost (v Galeriji Božidar Jakac)
• Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022 (Jakopičeva galerija) 
• Nika Erjavec v MSUM-u
• Pregledna razstava Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči Gorana Bertoka v Celju 
• Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda (SEM) 
• 25. festival Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici 
• Plastenja v Cukrarni 

Umetnostnozgodovinske novičke:

• V muzeju De Lakenhal v Leidnu razstavili štiri najzgodnejša Rembrandtova dela, njegove alegorične upodobitve čutov.
• Najden je bil domnevno zadnji kip Ivana Zajca: Poljub (1952). 
• Končal se je leto dni trajajoč konservatorsko-restavratorski projekt na Cimabuejevi freski Maestà di Assisi (13. stoletje). 
• Zgodila se je 250. obletnica Casparja Davida Friedricha. 
• V Muzeju v Rotterdamu so medijem prvič, odkar je bila ukradena, predstavili sliko Vincenta van Gogha Spomladanski vrt župnije v Nuenenu (1884).
• Na Bolhi se je kupila Novoodkrita slika (akt) Ivane Kobilca. 
• V mestu Forli (muzeju di San Domenico) se je odvila razstava prerafaelitskih umetnikov. 
• V Franciji zaznamujejo obletnico rojstva impresionizma. 
• Paul Cezanne in Pierre August Renoir skupaj: spopad titanov impresionizma. 
• Končno restavrirana Svoboda vodi ljudstvo (1830, Eugèn Delacroix).
• Portret zakoncev Arnolfini (1434, Jan van Eyck) je dobil nov okvir. 
• Kemiki ugotovili, kako je Rembrandt posnemal zlato na Nočni straži (1462).

Zmage in nagrade:

• Andreja Ravnak – zmagovalka svetovnega natečaja popotniške fotografije 
• Matej Ferlič in Juš Šoltes – zmagovalni plakati natečaja na temo mladostniških stisk 
• Skupina Sreda v sredo – nagrada občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana 
• Marjan Drev – nagrajenec Sekcije kiparjev in umetnikov (ZDSLU) 
• Ana Skobe – zmagovalka regijskega tekmovanja Sonyjevega natečaja 
• Ida Brišnik Remec – Glazerjevo nagrado za življenjsko delo 
• Dominik Štibernik – nagrada skupine OHO (P74) 
• Ančka Gošnik Godec – nagrada za življenjsko delo Riharda Jakopiča 
• Simon Chang (fotoknjiga Pastirji in klavnica) – nagrajena na Belfast Photo Festival 
• Tanja Pak – grand prize na tekmovalni razstavi stekla na Japonskem (Toyama) 
• Ars Electronica nagrajenci 
• Andrej Medved – kritiško pero za življenjsko delo 
• Sara Nuša Golob Grabner – kritiško pero za mlado kritičarko
• Tomislav Vignjević – kritiško pero za likovno kritiko in kuratorstvo
• Miriam Cahn – 49. nagrada kaiserring 
• Gala Alica – nagrada trienala U3 
• Zdenko Huzjan – nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo 
• Olja Simčič Jerele – zmagovalka 12. mednarodnega natečaja za mlade fotografe 

Zapustili so nas:

• Likovni umetnik Nejč Slapar 
• Kipar in oblikovalec Ciril Cesar 
• Umetnik dunajskega akcionizma Günter Brus 
• Slikar in grafik Boris Jesih
• Slikar Andraž Šalamun
• Slikar Gustav Gnamuš 
• Kipar Richard Serra 
• Abstraktni slikar Frank Stella 
• Kipar Anton Herman
• Fotograf Thomas Hoepker 
• Ameriški umetnik Bill Viola  
• Fotograf Tihomir Pinter 
• Nemška vizualna umetnica Rebecca Horn 
• Umetnik Frank Auerbach 
• Srbski konceptualni umetnik Raša Todosijević 

Izbrani odlični intervjuji, predstavitve razstav in podkasti:

• Kipar Damjan Kracina (ob njegovi razstavi Napačna ladja) 
• Umetnica Maja Babič Košir (Ciao Amore v Ravnikar Gallery) 
• Umetnik Mladen Stropnik (ob njegovi razstavi v Mestni galeriji Ljubljana) 
• Fotografinja Tilyen Mucik (razstava Rastlinsko v Galeriji Kresija) 
• Italijanska umetnostna zgodovinarka Lindo Borean
• Pogovor z umetnico Leo Culetto
• Pogovor s produkcijsko platformo Zavodom 2 ^32
• Pogovor z mlado steklarko Meto Mramor
• Pogovor o kamnoseštvu z umetnico Špelo Šedivy
• Matej Stupica: Toplice (Galerija Vžigalica)
• Blaž Miklavčič: Sprawl (Aksioma)
• Nika Špan: Skrivnost vrta zate (slovenski paviljon na bienalu)
• Ajda Kadunc: Vstran od kraja (prostori Zavoda 2^32)
• Tina Dobrajc: Je to vse, kar je? (Hiša kulture v Pivki)
• ČU ČU MADAFAKA (Denis Krašković, RONE84, Žiga Kariž, Galerija Y)
• EKSPOZICIJA_024. Sodobna likovna ustvarjalnost Pomurja (Murska Sobota)
• MFRU30: Prazne police (Maribor)

Škandali, okoljevarstvo, vandalizem in nebuloze:

Leto je zaznamovalo ničkoliko nepredvidenih (ne)posebnosti, kot so protestniško zlivanje juhe na Mono Lizo, čečkanje po Courbertovi sliki Izvor sveta in vandaliziranje ljubljanske Banksyjeve razstave. 

• Zahvaljujoč podnebnim protestnikom je londonska Narodna galerija prepovedala vnos tekočin. 
• Poljaki so po menjavi politične oblasti zamenjali tudi predstavnika na Beneškem bienalu. 
• Razkrilo se je, da je znameniti umetnik Damien Hirst svoja dela podpisoval s starejšim datumom nastanka. 

Ruski konceptualni umetnik Andrej Molodkin je napovedal uničenje izvirnih umetnin Picassa, zaradi napovedane velike razstave so pozvali k vrnitvi pred petimi leti (že tretjič) ukradene slike Nasmejana dečka z vrčem Fransa Halsa, novembra pa sta bili med novim ropom v kraju Oisterwijk na Nizozemskem poškodovani dve Warholovi kraljici. V Londonu se je nadaljeval škandal zaradi dveh umaknjenih del na Poletni razstavi (ki jih je Odbor britanskih Judov označil za antisemitske), Korporacija Fride Kahlo pa toži prodajalce, ki na Amazonu ponujajo s slikarko povezan kič. 

Kaj nas med drugim čaka v letu 2025?

V prihajajočem letu se bo zgodilo nekaj zanimivih obletnic: Maček Muri bo praznoval abrahama, MGLC pa 70-letnico grafičnega bienala. Odvil se bo tudi 10. festival Indigo (festival, ki je v preteklih letih že prestopil meje domačega dogodka in postal butični multidisciplinarni festival v srednjeevropskem prostoru). V Ljubljano prihaja razstava o 12-letni poti slavnega tandema Ulay in Marina Abramović, umetniška vodja 36. grafičnega bienala Ljubljana pa bo Chus Martinez.   

Otvoritvena slovesnost EPK-ja se bo zgodila 8. februarja. Evropska prestolnica kulture (Gorica in Nova Gorica) naj bi prinesla bogate programske vsebine; v letu 2025 bo v sklopu projekta več kot 1000 dogodkov. 

Beneški bienale 2026 bo v rokah švicarsko-kamerunske kustosinje Koyo Kouoh. 

---

Lektorirala: Tajda Liplin Šerbetar