Pregled leta 2023: Podobe

Kot spodobno postkoronsko leto je 2023 na domačih tleh postreglo s kar nekaj odličnimi razstavami, otvoritvami (tudi novonastalih) festivalov, obletnicami in podelitvami nagrad. Za začetek morda nekaj vodstvenih zasukov, neizogibnih dogodkov in novosti, ki jih nismo pričakovali. Tragedije ob poletnih poplavah je pospremilo tudi veliko uničenja umetnosti, kulturne dediščine in z njo povezanih prostorov. Ločeno od poplav, pa vendar poplavljena je bila Miklova hiša v Ribnici, katere sanacija bo nedvomno dolgotrajna, program pa posledično izjemno okrnjen. V mariborskem UGM-u so preuredili pet dodatnih prostorov, ki bodo namenjeni restavratorski delavnici, hrambi opreme in umetnin iz zbirke. Prav tako je v Mariboru svoja vrata odprla povsem nova galerija sodobne vizualne umetnosti, imenovana Tkalka; prva se je v njej predstavila Iva Ferlinc. V začetku maja se je začel postopek za predčasno razrešitev Aleša Vaupotiča z mesta direktorja Moderne galerije; Vaupotič je do konca meseca odstopil. Zdenka Badovinac je za Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu napovedala zelo bogat, feminističen program; v začetku aprila so odprli več razstav hkrati, med drugim od Jasmine Cibic, Maje Smrekar in Jonasa Jorgensena. Septembra je Zdenka Badovinac po letu in pol vodenja MSU-ja iz osebnih razlogov odstopila z mesta direktorice. 

Podobno, a potencirano pestro je bilo dogajanje v mednarodnem kulturnem prostoru. Izpostavimo tiste najodmevnejše in tiste nekoliko zaskrbljujoče. V letu 2023 se je zgodilo nemalo pripetljajev in odločitev, ko so umetnost na tak ali drugačen način omejili ali cenzurirali, predvsem zaradi političnih ozirov, golote ali vpletenosti v LGBT+ skupnost. Madžarski narodni muzej je zaradi prikazovanja LGBTQ+ vsebin mladoletnim prepovedal ogled prestižne mednarodne fotografske razstave World Press Photo; šlo je za prvo cenzuro dotične razstave v Evropi. Za nameček so nekaj dni po odprtju razstave razrešili še direktorja muzeja Lászla L. Simona, ki da bojda kljub prepovedi obiska mladoletnim ni storil dovolj, da bi množice obvaroval v skladu s (kontroverznim) madžarskim zakonom, ki prepoveduje prikazovanje LGBTQ+ vsebin mladoletnim osebam. Želje po cenzuri umetnosti se vrstijo tudi na področju izobraževanja; marca je bila k odstopu prisiljena ravnateljica šole na Floridi, ker so na njeni šoli pri pouku šestošolcem pokazali kip Michelangelovega Davida. Podobno kot se je pred nekaj leti vnel spor glede Courbetove slike Izvor sveta, so se starši na eni od francoskih šol pritožili zaradi kazanja del manierističnega slikarja Giuseppeja Cesarija. Na drugi strani so se zapolnile tudi kvote vandalizma v umetnostnozgodovinskih muzejih; odmevala sta okoljska aktivista, ki sta razbila steklo Velázquezove Venere v Londonu. Pa še:

• Na Dunaju so se odločili umetniško kontekstualizirati kip antisemitskega župana Karla Luegerja; nagniti za 3,5 stopinje v desno. 
• V Neaplju je pogorela (so jo zažgali) Pistolettova Venera cunj (Michelangelo Pistoletti je lani gostoval v ljubljanski Cukrarni).
• Na pobudo bruseljske podžupanje Delphine Houba so zagnali projekt, v okviru katerega so zdravniki ljudem z depresijo predpisovali obiske muzejev na recept. 
• Za najvplivnejšo osebnost v svetu umetnosti letos je bila označena fotografinja in aktivistka Nan Goldin. 
• Padla je tudi odločitev, da bo s 1. junijem 2024 vodenje Guggenheimove fundacije prevzela američanka Mariet Westermann (kot prva ženska bo nasledila Richarda Armstronga).
• Boris Eldagsen je prejel ugledno fotografsko nagrado Sony World Photography Awards; nagrado je zavrnil, ker je nagrajeno fotografijo ustvaril s pomočjo umetne inteligence. 
• Novembra se je pojavil dolgo izgubljeni intervju, v katerem naj bi Banksy potrdil svoje ime. 

Ščepec umetnostnozgodovinskih pripetljajev:

• Razstavljeno največje število slikarskih del nizozemskega baročnega mojstra Johannesa Vermeerja na kupu, vstopnice pošle v rekordno kratkem času (Rijksmuseum, Nizozemska).
• Po 50 letih najdeno pozabljeno Botticellijevo platno z upodobitvijo Marije z otrokom.
• Rijksmuseum po 200 letih predstavil najmanjša Rembrandtova portreta, visoka 20 cm.
• V Louvru so se odločili restavrirati znamenito Delacroixovo sliko Svoboda vodi ljudstvo, osnovno ceno za svoje vstopnice pa bo najslavnejši muzej na svetu dvignil za kar 29 odstotkov.
• Ikona ameriškega slikarstva Whistlerjeva mati (James Abbott McNeill Whistler, 1871) po 142 letih znova na ogled v Filadelfiji (sicer domuje v pariškem Muzeju Orsay).
• Kitajski umetnik Aj Vejvej s 650 tisoč lego kockami poustvaril Monetove lokvanje.
• Minilo je 130 let od Munchovega Krika, 300 od rojstva angleškega slikarja Joshua Reynoldsa. 

Smrti

V letu 2023 so nas zapustili domači slikar Albin Krese, slikar, grafik in oblikovalec Tomaž Kržišnik, slikarka Milena Usenik, kipar Drago Tršar ter slikar, teoretik in predavatelj Sergej Kapus. Odšli so tudi ameriški fotograf Elliott Erwitt, francoska slikarka Françoise Gilot, Marvelov stripar John Romita, ameriški slikar Brice Marden, kolumbijski slikar in kipar Fernando Botero, avstrijski kipar Hans Muhr, japonski mojster mange Leidži Macumoto, avstrijski umetnik Peter Weibel in ruski umetnik Ilja Kabakov.

Na domačih tleh

Malo konkretneje o domačem dogajanju na področju vizualne umetnosti; obeležili smo kar nekaj obletnic in vzporednih razstav, zvesto so nas  pospremili številni festivali in druge odmevne razstave. Pilonova galerija Ajdovščina je jeseni slavila 50. obletnico odprtja. Obeležili smo tudi 20 let ljubljanske galerije Photon, katere fokus ostaja fotografija. Pokrajinski muzej Maribor je svojo 120-letnico zaznamoval z razstavo o razvoju muzeja. 50-letnico delovanja je praznovalo tudi Slovensko društvo likovnih kritikov, ki je ob tej priložnosti organiziralo simpozij Kriza likovne kritike ali iskanje nove paradigme?, podelili pa so tudi stanovske nagrade kritiško pero. Ponovno so se uspešno odvili 21. festival Art Stays na Ptuju, festival Kranj Foto Fest, 58. Mednarodni slikarski ex-tempore v Piranu, Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj in 9. decembrski sejem ilustracije v Ljubljani. Zaključil se je štiriletni interdisciplinarni projekt RUK-a za humanizacijo tehnologije , v okviru programa svetovno znanega festivala Ars Electronice pa sta sodelovala domače Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) in Projekt Atol. V Novi Gorici se je zgodil 24. festival Pixxelpoint, v Cukrarni pa razstava konSekvence – Fragmenti možnega ekosistema (nastala v okviru projekta KonS). Ljubljansko dogajanje je v majskem času zaokrožil drugi Ljubljana Art Weekend na temo prostora. Na prelomu poletja se je odvil festival Svetlobna gverila, izšla pa je tudi druga številka revije ETC. z naslovom Vročične sanje. Končuje se 35. grafični bienale Ljubljana, katerega umetniški vodja je bil Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec. Zgodili sta se prvi izvedbi enodnevnega dogodka Maribor Art Walk in festivala, posvečenega področju generativnih umetnosti, imenovanega Adela (slednji pod okriljem Društva Ljudmila).

Nagrade all around:

• Miha Colner: nagrada za likovno kritiko in kuratorstvo (kritiško pero)
• Jesse Darling: v Berlinu delujoči umetnik je prejemnik Turnerjeve nagrade 2023
• Jošt Franko: nagrada oz. štipendija The Aftermath Project (prvič v Evropi)
• Nan Goldin: dobitnica nagrade Käthe Kollwitz
• Milena Gregorčič: glavna nagrada na Bienalu grafike in risbe v Bitoli 
• Herman Gvardjančič: Prešernova nagrada 2023
• Monika Slemc Klavžar: najvišja nagrada grand prix 58. Ex-tempora v Piranu
• Staš Kleindienst: Jakopičeva nagrada 2023
• Ema Kugler: Prešernova nagrada 2023
• Ana Likar: naagrada skupine OHO
• Mirko Ilić: nagrajenec Graphic Design Awards (za izjemne dosežke na področju vizualnega komuniciranja)
• Jerneja Mencinger: nagrajenka 15. Ex-tempora Ptuj Karneval
• Evgenij Maloletka: nagrada World Press Photo za fotografijo noseče Ukrajinke v porušenem Mariupolju
• Ranko Novak: Župančičeva nagrada za življenjsko delo
• Arjan Pregl: dobitnik nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo
• Meta Gabršek Prosenc: kritiško pero za življenjsko delo
• Maja Smrekar: prejemnica mednarodne štipendije za sodobne umetnike Follow Fluxus 2023
• Zora Stančič: dobitnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo
• Nadja Zgonik: priznanje Ivane Kobilca za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti 
• Maša Žekš: nagrada za mlado kritičarko (kritiško pero)

Nekaj odmevnih razstav na domačih tleh:

• Figuralika (Cukrarna)
• Kruha in iger (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)
• Hommage Tisnikarju (Center sodobne umetnosti Celje)
• Susan Meiselas: Mediacije (Galerija Jakopič)
• David Yarrow: Storytelling (Galerija Bažato) 
• Arjan Pregl: Lepa reč! (Galerija Y)
• Meta Krese: Ste prišli, da boste ostali? (Mestna galerija Ljubljana)
• Jadran Lazić: Na rdeči preprogi (Palacij Ljubljanskega gradu)
• Nadežda Petrović (Galerija Božidar Jakac)
• Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra (Narodna galerija)
• Herman Gvardjančič: Slovenae 22: Kras (Galerija Ivana Groharja v Škofji Loki)
• Mito Gegič: Očetnjava je jecljajoči jetnik (Galerija Kresija)
• SOFT Critique (Galerija Škuc)
• Adrijan Praznik: Modra obzorja (Palača Cukrarna)
• Jurij Kalan (pregledna razstava v Mestni galeriji Ljubljana)
• Damijan Kracina: Napačna ladja (Galerija Božidar Jakac)
• Nevidna roka (UGM)
• 3X2 (Mestna galerija Ptuj)
• Roški kvartir (Likovni salon Kočevje)
• Marko Šajn: Hibridi (Hiša kulture v Pivki)
• Vsakdanja cona udobja: Kranjska edicija (Galerija Mahlerca, Layerjeva hiša)

Izbran nabor tujih razstav:

• Retrospektiva Germaine Richier v pariškem Centru Pompidou
• Lauren Halsey na strehi Metropolitanskega muzeja zgradi afrofuturističen tempelj
• Retrospektiva nizozemskega umetnika Mauritsa Cornelisa Escherja v rimskem Palazzu Bonaparte 
• Vermeer (Rijksmuseum, Nizozemska)
• Retrospektiva Picassovih del na papirju v pariškem Centru Pompidou
• Evgen Čopi Gorišek: Paradise Lost and Found (WOAW Gallery, Hong Kong)
• Magdalena Abakanowicz: Every Tangle of Thread and Rope (Tate Modern, London)
• Yayoi Kusama: 1945 to Now (M+, Hong Kong)
• LuYang: Vibratory Field (Kunsthalle Basel, Švica)
• Georgia O’Keeffe: To See Takes Time (MoMA, New York)
• After Impressionism: Inventing Modern Art (The National Gallery, London)

Kaj nam prinaša tekoče leto 2024? Na 60. beneškem bienalu bo Slovenijo zastopala slikarka, kiparka in konceptualna umetnica Nika Špan, kustos slovenske predstavitve pa bo umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije Vladimir Vidmar. Novembra 2024 se bo v Ljubljani zgodil deseti trienale sodobne umetnosti U3, ki ga bo bo kuriral Tevž Logar. Slovenija se bo v 2024 pridružila mednarodnemu dnevu kiparstva, ki se letno odvija pod okriljem Mednarodnega kiparskega centra.

Uredil: Jernej Čuček Gerbec
Lektorirala: Tina Geč