27. 9. 2022 / Podobe / Kritika

Odtisi in vtisi 2

Razstavljajoči umetniki: Žiga Artnak (SVS), Lela B. Njatin, Katja Bednařik Sudec, Domen Dimovski, Živa Drvarič, Mina Fina, Matic Flajs (SVS), Matjaž Geder, Marjan Gumilar, Svetlana Jakimovska-Rodić, Lea Jazbec, Alja Košar, Dalea Kovačec, Nina Koželj, Marjan Kravos, David Kucler, Katarina Marov, Rene Maurin in Gal Šnajder, Tina Mohorović, Meta Mramor, Petja Novak, Mia Paller in Monika Plemen, Metka Pepelnak, Eva Petrič, Oliver Pilić, Arjan Pregl in Simona Semenič, Pri Zlatem stegnu / Katja in Nataša Skušek, Marija Mojca Pungerčar, Lina Rica, Teo Spiller, Mitja Stanek, Breda Sturm, Marko Šajn, Brane Širca, Vlado Škrk, Eva Šuster Orglež, Franc Vecchiet, Sonja Vulpes, Primož Zorko, Leon Zuodar, Klavdija Zupanc, Ulla Žibert, Eva Žula
Kdaj: 5. 7. 2022–2. 10. 2022
Kje: MGLC Grad Tivoli, Ljubljana
Kuratorstvo: mag. Breda Škrjanec in Božidar Zrinski
Člani mednarodne žirije: Mario Čaušić, Miloš Đorđević, Barbora Kundračiková

V poletnih mesecih je Mednarodni grafični likovni center svoje razstavne prostore popestril z zajetnim izborom najrazličnejših grafičnih del slovenskih sodobnikov, natančneje z njihovo produkcijo zadnjih treh let. Februarja letos se je na javni poziv MGLC-ja odzvalo kar 113 umetnic in umetnikov s približno 500 deli. Med prijavljenimi je mednarodna žirija izbrala 43 umetnikov, katerih dela so izpostavljena na razstavi v Gradu Tivoli. Razstava je nekakšna repriza izhodiščne razstave Odtisi in vtisi, ki jo je MGLC javnosti predstavil leta 2012. Na podlagi javnega poziva je razstavo pred 10 leti brez žirijskega izbora soustvarjalo kar 60 umetnic in umetnikov, kurirali pa so jo isti kuratorji kot letos, in sicer mag. Breda Škrjanec in Božidar Zrinski.

Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC

Razstava Odtisi in vtisi 2 se uvršča v serijo razstav MGLC-ja, ki so osnovane zavoljo kontinuiranega spremljanja, raziskovanja in osveščanja o dogajanju na grafični sceni pri nas, kar se kaže tudi pri samemu konceptu in modelu razstav. Razstava kot taka produkcije ne kategorizira z namenom uniformiranja smeri, v katero se sodobna slovenska grafika razvija. Na ta način je gledalcu omogočen stvaren, povsem transparenten, in s tega vidika osvežujoč pogled na sodobna dela, katerih zgodbo si lahko razlaga sam. Skupek umetniških produktov preteklih let je nadvse raznolik, razstava pa odseva delo umetnikov kot seštevek domiselno izvirnih kreacij, plod bogate in pestre vsebine ter tehnične raznolikosti. 

Med razstavljenimi umetninami je kljub močni heterogenosti vendarle mogoče razbrati določene vzporednice. Umetniki preigravajo različne vizualne učinke forme in svetlobe skozi širok nabor uporabljenih tehnik (rezervaš, lesorez, jedkanica, suha igla, kolagrafija, sitotisk, akvatinta, slepi tisk, digitalni tisk, mešana tehnika in druge). Dela pričajo o (še vedno) prisotnemu zanimanju umetnikov za starejše, že dobro poznane tehnike, kakor tudi o njihovi želji po preigravanju z novimi tehničnimi pristopi k odtiskovanju. Širše zastavljen je tudi sam medij ustvarjanja na razstavi — klasičnim grafičnim odtisom na papir se namreč pridružujejo odtisi na najrazličnejše druge nosilce, v izpostavitev pa so vključene tudi interaktivno naravnane ter celoprostorske instalacije, ki zvočno, vizualno in kinetično intrigirajo ter aktivirajo posameznika. Vključitev različnih medijev razstavo docela razgiba, hkrati pa opozarja na korelacijo grafičnega ustvarjanja z drugimi mediji in njegovo vpetost v novomedijsko umetnost.

Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC

Razstava poleg tehnične pestrosti predstavlja vsebinsko bogat preplet umetniških del. Grafike se dotikajo družbeno-kritičnih tem vključujoč feministično in okoljsko tematiko ter trenutno sociopolitično situacijo. Navezujoč se na trenutno ekonomsko dogajanje, Brane Širca (Denar, sveta vladar, 2022) s prenapihnjenimi bankovci izpostavlja problematiko inflatornega gospodarstva, situacijo, ki prinaša grozeče hitro rastočo recesijo in vsesplošno gospodarsko krizo. Politično propagando, ki oportunistično in manipulativno preusmerja pozornost od dejanske stvarnosti s svojimi deli komentira tudi Primož Zorko, ki s podobami brezosebnih materialistično usmerjenih reklamnih podob prekrije vojne prizore, kakor z obliži čez družbene rane.

Poleg družbenokritičnih del je ikonografsko izstopajoča predvsem številčnost osebnoizpovednih odtisov, ki utelešajo notranjo stisko, neodločenost, občutje nemoči in ujetosti. Stiska tokrat ne nastopa zgolj kot odraz čustvenega naboja umetnika kot romantičnega subjekta, temveč se v njej zrcali družbeno stanje zadnjih nekaj let. Stanje, ki je zaznamovalo slehernika in vanj vneslo frustrirajočo negotovost kot vzrok za vsesplošno apatičnost, tesnobo, osamljenost in zagrenjenost. Skozi razstavo stopamo mimo zamegljenih prizorov, katerih glavni protagonisti so kontemplativne, nostalgične figure, ki v svoji zamaknjenosti dosegajo učinek nejasnih spominov, izmuzljivih trenutkov, ujetih v času in ovekovečenih na grafični papir. Stisko (enega in vseh) srečamo tudi kot posledico neizogibnega problema kapitalistične družbe, ki hiti v brezosebne človeške odnose in s tem v nepregledni in brezbrižni množici ljudi pušča vsakogar kot osamelega in duševno ter čustveno neizpolnjenega posameznika.

Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC

Obisk razstave Odtisi in vtisi 2 podaja bogat pregled slovenskega grafičnega ustvarjanja preteklih treh let, s čimer uspešno sledi svojemu osnovnemu vodilu. Gledalca seznani z izstopajočimi sooblikovalci slovenske grafične scene, obenem pa nudi neposreden uvid v hkratno razvijajoč in stalno rastoč sistem grafike pri nas. 


Lektorirala: Ivana Rosa

Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC