Mučenje papirja
Naslov razstave: Svetlobe papirja 2: Slike, risbe, grafike in objekti Razstavljajoči umetniki_ce: Bogdan Borčić, Janja Kosi, Janko Testen, Petra Varl, Nežka Zamar, Tone Žnidaršič Datum: 10. 9. 2025–29. 10. 2025 Kraj: Bežigrajska galerija 2 / MGML Kustos: Miloš Bašin
Papir je kot likovni medij precej podcenjen, čeprav zaradi svoje vsestranskosti omogoča neskončne načine uporabe. To je opazil tudi kustos Miloš Bašin, ki je leta 2023 v Bežigrajski galeriji 2 kuriral razstavo Svetlobe papirja, katere namen je bil predstaviti nov način ustvarjanja umetnosti iz papirja. Gledano širše si je tako imenovana papirna umetnost (paper art)pridobila renome z nemškim umetnikom Oskarjem Holweckom, ki je znan kot pionir tovrstne umetnosti. Leta 2016 je bil zasnovan tudi mednarodni sejem Paper Positions posvečen izključno umetnosti iz papirja, kjer je razstavljena tako arhivska kot sodobna produkcija. Sejem se redno odvija na Dunaju in v Berlinu, zgodil pa se je tudi v drugih mestih. Nadunajski ediciji leta 2024 pa so razstavljali tudi slovenski umetniki Ivo Prančič, Milan Erič in Jane Štravs pod okriljem Galerije Bažato.
V Bežigrajski galeriji 2 je letos med septembrom in oktobrom potekala že druga edicija razstave Svetlobe papirja: Svetlobe papirja 2: Slike, risbe, grafike in objekti. Za tokratno razstavo je Bašin izbral dela Bogdana Borčića, Janje Kosi, Janka Testena, Petre Varl, Nežke Zamar in Toneta Žnidaršiča.
Ob vstopu v razstavni prostor nas je pričakala inštalacija Nežke Zamar Igralnica, ki je del projekta (Ne)zaupanja vreden vir, Serija nevidnih praks. Objekt kockaste oblike je bil sestavljen iz aluminijastih profilov ter škatel za pico. Vanj je bilo možno splezati skozi večjo odprtino v eni od stranic. Na škatlah so bili vrezani različni vzorci, ki so spominjali na papirnate snežinke. Take, ki smo jih izdelovali kot otroci. Igrivi vzorci in narava dela je vzbujala spomine na otroštvo. Sam projekt je bil zasnovan v treh letih bivanja Nežke Zamar v Ljubljani. Leta 2024 je bil premierno predstavljen v Galeriji Loža v Kopru. Iz kuratorskega besedila razstave v Loži gre razbrati, da je delo »meddisciplinaren časovno zasnovan projekt. Vsako poglavje projekta se začne z raziskavo na kraju samem in zaključi z dokumentarnim zabeleženjem rezultata, glavna osredotočenost pa je na umetniškem procesu, ki poteka med tema dvema krajnima fazama.« Glavni umetniški medij je bil perfromans, za katerega ni video dokaza, da se je sploh zgodil. Objekti so sestavljeni iz dokaznega gradiva in delujejo kot neke vrste tridimenzionalni eseji.
Ko smo izstopili iz Igralnice, se nam je pogled usmeril na delo Toneta Žnidaršiča, ki je iz papirja ustvaril različna prevotljena na videz lebdeča geometrijska telesa viseča na tanki vrvici. Nekaj podobnih objektov je bilo razstavljenih še v dveh vitrinah poleg. Umetniku je uspelo ustvariti vtis, da gre za težke predmete, ki pa to niso saj so narejeni iz papirja, gre torej za krhke in nežne strukture.
V sosednjem prostor je bil posvečen Janku Testenu, ki je danosti papirja izkoristil na različne načine, tako smo lahko videli njegove risbe in dela, kjer je papir preoblikoval s pomočjo različnih tehnik. Njegove abstraktne risbe s svinčnikom ali pasteli so izhajale tako iz geometrijskih likov kot bolj organskih površin, vsem motivom je bil skupen izrazit občutek reliefnosti. Le-ta se je pojavila tudi pri seriji Mučenje papirja, ki je bila ustvarjena z nekoliko neobičajno tehniko z zračnim čopičem (t. i. ‘airbrush’ tehniko), ki se po navadi uporablja za fine in natančne nanose barve, namesto te pa je Testen uporabil samo vodo, s katero je na papir »zarisal« reliefne vzorce. Predstavljena so bila še dela, kjer je umetnik papir manipuliral z zgibanjem in rezanjem, da je dobil željene vzorce in oblike. Sicer ti dve vrsti del nista bili postavljeni skupaj, vendar je bilo zanimivo opazovati dihotomijo med tehnikama: subtilno prepogibanje, ki je papirju pustilo le sledi ter drzno rezanje, ki je papir v celoti preoblikovalo. Predstavljena dela kažejo na raznolik opus umetnikovega ustvarjana in raziskovanja papirne umetnosti, domnevamo lahko torej, da mu je Bašin zato posvetil celotno sobo v galeriji, po drugi strani pa bi lahko šlo tudi za hommage umetniku, ki je preminul februarja leta 2025.
Dela Bogdana Borčića, Janje Kosi in Petre Varl so bila umeščena v zadnjo sobo. Delo Petre Varl z naslovom Blizu svetlobi je obsegalo liste papirja različnih dimenzij, na njih pa so bile simetrične sledi prepogibov. Listi so bili na steno pritrjeni z nekaj žebljički na sredini tako, da so bili robovi papirja odmaknjeni od stene, s čimer se je ustvaril efekt reliefa. Blizu svetlobi je sicer tudi ime razstave, ki jo je umetnica leta 2018 imela v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, v nekdanji samostanski cerkvi, kjer je začela z ustvarjanjem takih oblik. Namreč razstava je nastala kot odziv umetnice na specifiko kostanjeviškega razstavnega prostora, kjer pa ni razstavljala samo dela iz papirja, ampak tudi večje objekte.
Na nekoliko poseben način so se s svetlobo igrala dela Janje Kosi, ki je za osnovo vzela iz papirja izrezano mrežo in iz nje ustvarila dve različni seriji. Prva je ostala ploskovita, dodala ji je tudi druge bolj organske oblike, katerih robove je poudarila z barvnim sprejem. Nastale so abstraktne forme, ki nekoliko spominjajo na presek med obrisom mesta in zemljevidom. Pri drugi seriji je bil poudarek na plastenju teh mrež in abstraktnih oblik, s čimer je umetnica ustvarila tridimenzionalne kolaže. Tudi tu je uporabila barvni sprej, vendar le na robu teh plasti, kar je dalo občutek, da je kolaž osvetljen z barvno lučjo.
Bašin je za razstavo izbral tudi grafike Bogdana Borčića, kjer je papir v bistvu podlaga, kar se razlikuje od ostalih predstavljenih del, kjer je bil v večini papir uporabljen kot medij. Kljub temu je bila umestitev njegovih grafik smiselna, saj je bil opazen poudarek na papirju, zaradi minimalistične vsebine: pike, razporejene v strogem zaporedju, na eni od grafik pa so bili vidni samo robovi matrice in na sredini beseda KONEC.
Z razstavo Svetlobe papirja 2 je bil predstavljen širok nabor umetniških del, katerih fokus je papir, ne samo kot podlaga, ampak tudi kot umetniški medij. Na prvi pogled bi mislili, da bo razstava zaradi svoje beline delovala monotono in dolgočasno, vendar je izbor umetnikov in njihovih del, ki so predvsem reliefno razgibana ter polna tekstur, razstavi dal dinamiko in prijeten občutek ob gledanju oziroma raziskovanju razstave. Nekoliko bolj tradicionalne v smislu uporabe papirja kot podlage so bile grafike Bogdana Borčića, kjer je papir prišel v ospredje zaradi preproste vsebine, na tak način pa so delovale tudi risbe Janka Testena. Zato so toliko bolj izstopala ostala predstavljena Testenova dela oziroma tehnike, s katerimi se je umetnik ukvarjal, iz česar je razviden skoraj da raziskovalen pristop do papirja in njegovih zmožnosti. Dela Janje Kosi in Petre Varl so predstavljala presek med sliko in reliefom, vendar vsaka na svoj način. Prva je reliefnost dosegla z rezanjem materiala in njegovim plastenjem, druga pa s preprostim prepogibanjem papirja in postavitvijo na steno, kar je delu dodalo večdimenzionalnost. Tone Žnidaršič in Nežka Zamar pa sta bila predstavnika sklopa objektov, ki so v svoje bistvo vpletli tudi prostor razstavišča, kar je razstavo vizualno popestrilo. Žnidaršičevo delo je to doseglo z lebdenjem, ki je delu omogočalo igro s svetlobo in senco. Objekt Nežke Zamar ni izstopal samo s svojo postavitvijo, ki nam je omogočala vstop v delo samo, temveč tudi s konceptom dela oziroma projekta. Vendar nas je izbor tega dela za to razstavo nekoliko begal, ker v okviru tega projekta papir ni v ospredju, saj bi tudi za dela, ki so bolj konceptualno zastavljena pričakovali poudarek na tem materialu. Zaradi tega se zdi, da je bil Bašinov izbor del osnovan bolj formalistično. Pojavlja se tudi vprašanje, zakaj je za drugo edicijo te razstave ponovno izbral Janjo Kosi in Toneta Žnidaršiča. Ali to pomeni, da se pri nas s papirno umetnostjo oziroma umetnostjo fokusirano na papir ukvarja tako malo umetnikov ali je na njegovo odločitev vplivalo kaj drugega. V primeru, da bo Bežigrajska galerija 2 nadaljevala s to serijo razstav, bo vsekakor zanimivo videti nov nabor umetnikov in umetnin ter tudi primerjava z obravnavano razstavo.
Uredil: Jernej Čuček Gerbec
Lektorirala: Saška Maček
