4. 1. 2022 / Podobe / Kritika

Matej Mihevc: @flat_gaze

Kdaj: 9. – 15. december 2021, Instagram profil do 31. decembra 2022
Kje: osmo/za
Kuratorstvo: Maja Burja, Tjaša Pogačar
Programiranje in tehnološka podpora: Benjamin Fele
Spremno teoretsko besedilo: Maks Valenčič

Sredi decembra smo si v galeriji osmo/za lahko ogledali razstavo Mateja Mihevca z naslovom @flat_gaze. Naslov razstave izhaja iz istoimenskega Instagram profila, ki deluje že od sredine oktobra. Trajala je zgolj slab teden dni, po zaprtju razstave pa si je malenkost preprostejšo izkušnjo ogledovanja taistih del moč pričarati kar na svojem pametnem telefonu, kjerkoli in kadarkoli. Razstava v zatemnjeni sobi v osmem nadstropju bavarske stolpnice je namreč vsebovala osem telefonov, na katerih je bila odprta aplikacija Instagram, na kateri so si obiskovalci lahko taistiInstagram profil ogledovali v živo, v nekoliko bolj prikladnem, umirjenem, predvsem pa uradno kultiviranem galerijskem okolju. Profil in njegove objave (zdaj jih je že več kot 110) so bile na ogled po principu “scrollanja na telefonih, ki so bili pritrjeni na velik črni kubus na sredini prostora. 

Novomedijski umetnik in študent smeri Video in novi mediji na ALUO Matej Mihevc se pri svojem delu ukvarja z vizualno in kulturno produkcijo v odnosu do novih, razvijajočih se tehnologij. Zanima ga povezovanje in kombiniranje različnih elementov številnih družbenih, kulturnih, celo bioloških konceptov z vizualnim, to pa dosega z uporabo računalniških programov in osnovami nekaterih programskih jezikov. Končni izdelek so vizualni kolaži, za katerimi se skrivajo kompleksni mehanizmi in docela smiselna vprašanja. Dober mesec nazaj smo si njegova dela denimo lahko ogledali v mariborski Galeriji Media Nox, kjer sta se s Farah Saro Kurnik (poznano tudi kot Liara T’Soni) predstavila z razstavo Kambrijski vmesniki. Leto pred tem je na Mednarodnem festivalu računalniške umetnosti (MRFU) za delo Latent space walk prejel glavno študentsko nagrado. Tedanje raziskovanje procesov strojnega učenja in nevronskih mrež je privedlo do digitalnih, na več ekranih predstavljenih spreminjajočih se kolažev. Nekateri ga kot avtorja radijske oddaje Modem bolje poznajo v vlogi sobotnega spremljevalca na Radiu Študent, kjer v skladu s svojim zanimanjem raziskuje in s publiko deli v »spletnem podtalju skrita in prezrta čudesa elektronske glasbe.« V zadnjih letih goji interese za strojno učenje, umetno inteligenco, industrijo in umetne materiale, kot so oblikovanje plastike in razsežnosti 3D tiska.

V aktualnem projektu @flat_gaze se Matej Mihevc ukvarja z vprašanjem inovacije, avtorstva in produkcije v kulturi in umetnosti. Osnovna podlaga je sprogramiran generator podob, sam projekt pa je umeščen na družbeno platformo Instagram. Ta je v zadnjih letih najmočnejše, morda najpomembnejše omrežje oziroma orodje, kjer institucije ali posamezne umetnice delijo svojo umetniško produkcijo, prodajajo dela, se promovirajo, in mrežijo. Matej Mihevc v svojem delu raziskuje obseg splošno sprejetega dejstva, da je za uspeh in slavo umetnika danes bolj pomemben spletni domet sličice in zmožnost ohranjanja pozornosti gledalca. Nekdaj opevano avro umetniškega dela, tehnično odličnost ali kvaliteto so nadomestile kvadratne podobe in vedno težavnejša sposobnost produktivnega teganja asociacij in relevantnih akterjev. 

@flat_gaze sledi 141 profilom različnih umetnostnih institucij, umetnic in posameznih blogov. Na podlagi njihovih objav in vizualnega materiala @flat_gaze objavlja svoje, s strani računalnika avtomatsko generirane podobe. Nevronska mreža se uči iz te podatkovne baze, avtomatiziran proces pa vsak dan vključuje objavo več del, ki so na prvi pogled videti popolnoma legitimna in resnična. Te ‘algoritmično generirane podobe’ na nek način povzemajo in predstavljajo srž trenutnih aktualnih materialov, načinov postavljanja razstav in na splošno likovnih in kulturnih trendov. Ob temeljitejšem ogledu objav lahko opazimo, da so pogosto vidni le obrisi objektov, da je prostor izmaličen in da je primarni cilj objave: pričarati vzdušje in občutek nekega pomembnega, sofisticiranega in povednega dela. Vseeno so umetniška dela na podobah ustvarjena umetno, brez kakšnega koli truda, razmisleka ali razsvetljenja. Vidimo lahko, kako algoritem poustvarja naše delo, kako mašina razume našo umetnost in kako jo posplošuje in združuje v nekaj, česar še sami ne znamo definirati. 

Profil nas tako privede do že večkrat postavljenih vprašanj in dvomov o pomenu, globini in relevantnosti umetnosti, tiste, ki je ni ustvaril človek, pač pa človeški program. Ali nas lahko generirana umetnost takisto gane in ali občutek ostaja tudi potem, ko nam je resnica o izjemno brihtni umetni inteligenci razkrita, celo razložena? Brez dvoma sta proces in končni produkt fascinantna in ponujata nešteto novih možnosti, lahko bi se tudi strinjali, da je prav ta generičnost tista, ki to umetnost naredi posebno in samozadostno. Obstaja tudi možnost, da je inženirski aspekt projekta in njegovo nadaljnje razvijanje veliko bolj vznemirljivo in fascinantno. Na tokratnem projektu je uporabljena nevronska mreža StyleGAN2-ADA, v prihodnosti pa si zagotovo lahko obetamo nove zasuke in rešitve glede na vizualno umetnost, katere generiranost bo morda izhajala iz specifičnega medija. 

Razstava sama po sebi ni nič posebnega, saj je na ogled ponudila zgolj fizično prisoten telefon z odprto Instagram aplikacijo. Res pa je, da je povprečen uporabnik dotičnega družbenega omrežja pri pregledu podob na kateremkoli profilu izjemno nezanesljiv in površen. Iz tega razloga je razstava v zatemnjenem in tihem prostoru ustrezna in dobrodošla, saj vendarle ponuja možnost za temeljit pregled, poglobljen razmislek in morebitno samorefleksijo. Del razstave je tudi spremljevalen teoretski esej Odprta skrivnost Maksa Valenčiča, ki posrečeno in morda celo nalašč deluje, kot da ga je spisal generator besedila. Esej je namreč zelo kompleksen in milo rečeno nerazumljiv. K sreči to ne vpliva na razstavo ali obstoječi online profil, ki odpira enako kompleksna, a legitimna vprašanja o pomenu umetnosti in njenem spreminjajočem se statusu, ki je po novem odvisen od števila sledilcev ali uporabnikovih IT veščin.


Lektoriral: Miha Zemljič

                                                       
Foto: Matjaž Ruššt