27. 12. 2021 / Podobe / Kritika

MAO: Iščem stanovanje

Razstava: Iščem stanovanje … sto let organizirane stanovanjske gradnje
Kdaj: 19. 10. 2021–31. 1. 2022
Kje: Ljubljana - več lokacij
Razstavo pripravil Muzej za arhitekturo in oblikovanje 
Kuratorstvo: Ajda Bračič, Andraž Keršič, dr. Miloš Kosec, dr. Bogo Zupančič
Razstava je nastala s podporo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. 

Stanovanjska politika je eden osrednjih družbenih in socialnih problemov v Sloveniji. S pojavom nove bolezni COVID-19 se je stanovanjska kriza vrnila v javni diskurz. Razstava Iščem stanovanje … sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki jo je v sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije pripravil Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ponuja zglede iz preteklih stotih let soočanja s stanovanjsko krizo in ponuja odgovore za njeno reševanje v prihodnosti. 

Razstava, zasnovana kot informativna pot, nas vodi med posameznimi soseskami, od gradu Fužine vse do Zelenega gaja in Novega Brda. Obiskovalec svoje popotovanje prične v prostorih muzeja MAO, kjer je predstavljena strokovna literatura in makete dosedanjih projektov. Od tod nas pot vodi med sedmimi razstavnimi postajami, kjer si je moč ogledati konkretne arhitekturne in urbanistične odgovore na stanovanjske krize v različnih časovnih obdobjih. 

Foto: Miran Kambič, Matjaž Rušt, arhiv MAO

Prva točka, imenovana iščem stanovanje na robu mesta, se nahaja v soseski Fužine. Opisano naselje je začelo nastajati kot posledica industrializacije in urbanizacije, ki sta zajeli družbo po drugi svetovni vojni. Novonastale soseske so postale nekakšne družbene, organizacijske in bivanjske enote, ki so definirale robove mest. Po manjšem sprehodu prispemo do druge točke, kjer nam stanovanje z razgledom ponuja Štepanjsko naselje. V urbanizem in arhitekturo so se zasidrali modernistični ideali, ki so narekovali življenje v zelenju. Štepanjsko naselje (podobno kot Bratovševa ploščad) ustvarja kontrast med visokimi blokovskimi zasnovami in prostranimi zelenimi parki, v katere so umeščeni. Pot do tretje soseske je nekoliko daljša, zato pa nas do nje prav hitro pripelje mestni avtobus. 

Naše tretje postajališče je Poljanska cesta, kjer so na voljo stanovanja za nove razmere. Na razstavnih panojih so predstavljene štiri hiše na Poljanskem nasipu, ki so nekakšen poskus prilagoditve na dane razmere. Soseska je bila zgrajena v obdobju med obema vojnama, ko je bilo treba zagotoviti humane, a cenovno izredno ugodne bivalne enote za hitro rastoče mestno prebivalstvo. V bližini si lahko obiskovalec ogleda tudi ploščad pred Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, kjer se nahajajo stanovanja z dvoriščem. Soseska je primer reševanja stanovanjske krize v času med obema vojnama, katere posledica je bilo nastajanje barakarskih naselij na robovih mest, kakršno je območje Sibirija na južnem robu prestolnice. Mestna občina Ljubljana je poskušala razmere blažiti z različnimi urbanističnimi praksami. Tako sta po vzorih dunajske gradnje delavskih stanovanj okrog dvorišč nastala kompleksa Meksika in Rdeča hiša. Od tod nas pot vodi do Ajdovščine, kjer se je izoblikoval specifičen način bivanjske gradnje. Razstavni panoji opišejo urbanistični tip stavbnih otokov z notranjimi dvorišči, ki združujejo modernistično oblikovanje fasade in tradicionalno oblikovanje stanovanjskega tlorisa. Opisani pristopi h gradnji v središču prestolnice so se uveljavili zlasti z izgradnjo kompleksov Kozolec in Metalka. Gre za nekakšno mešanico bivanjskih prostorov, ki jih je navadno za zaposlene srednjega razreda zgradilo izbrano podjetje, in pritličja, namenjenega storitvenim oz. trgovinskim dejavnostim. Kot popolno nasprotje gradnji v mestnem jedru se predstavljajo t. i. mestne vile. MAO je v svojem opisu te predstavil kot eno- ali dvodružinske hiše z vrtom, ki so v Sloveniji do osamosvojitve postale urbanistična rešitev, ki so se je posluževale zadruge. Šesta točka nam predstavlja stanovanja z vrtom, ki si jih lahko ogledamo na Langusovi ulici v Ljubljani. Ogled zaključimo z obiskom soseske Novo Brdo, ki predstavlja enega od najambicioznejših projektov javne gradnje stanovanj v samostojni Sloveniji. 

Razstava nas torej popelje med posameznimi soseskami, ki jih mnogi poznamo, v njih morda tudi živimo, a si jih nikoli ne ogledamo v kontekstu odgovorov na reševanje stanovanjske krize. S stavbami oblikovan prostor zapusti zgolj vlogo mestnega predela in v kontekstu opisane razstave pridobi status razstavnega eskponata, umeščenega v specifičen družbeni, ekonomski in zgodovinski okvir. Ogled predstavljenih arhitekturnih in urbanističnih načrtov nam torej sistematično predstavi odgovore na posamezne bivalne zahteve in snuje podlago za oblikovanje boljših rešitev v prihodnosti. 


Uredil: Jernej Čuček Gerbec
Lektoriral: Grega Pignar

Foto: Majtaž Rušt