Live, Laugh, Love
Razstavljajoče umetnice/ki: Dan Adlešič, Sara Bezovšek, Lea Culetto, Olja Grubić, Emil Kozole, Tamara Lašič Jurković, Danilo Milovanović, Iza Pavlina, Iris Pokovec, Dorotea Škrabo – Skrabzi Naslov razstave: Live, Laugh, Love Kdaj: 25. 1.-20. 2. 2022 Kje: Galerija Kresija Kuratorstvo: Jure Kirbiš, Janez Fakin Janša Razstava je nastala v okviru iniciative U30+ za podporo mladim umetnikom in projekta Gallery.Delivery.
»Živi, smej se, ljubi« je postal slogan sodobne kapitalistične družbe, ki se s svojim enostavnim zapovedovanjem pozitivnega mišljenja pojavlja v različnih poljih družbenega in zasebnega življenja. Razstava z istoimenskim naslovom združuje dela desetih vizualnih umetnikov milenijske generacije, ki po mnenju kuratorjev želijo preprosto živeti, se smejati in ljubiti, a jim to preprečuje njihova radovednost. Predstavljeni ustvarjalci se ne morejo, a ob enem tudi ne želijo prepustiti življenju, ki ga narekujejo marketinške kampanje in s svojimi projekti posegajo v neenakosti in izkoriščanja, ki jih poskuša zakrinkati kapitalizem.
Vlogo izhodiščne točke razstave je prevzelo besedilo z naslovom Conflict is Not Abuse, v prevodu Soočenje ni napad, ameriške piske Sarah Schulman. V delu avtorica naslavlja zlorabo retorike napadenosti, ki zakriva pomanjkanje prevzemanja odgovornosti tako na politični kot na osebni ravni. Slogan »Živi, smej se, ljubi« torej deluje kot metoda vzdrževanja pokornosti množic in pasivno-agresivna oblika cenzure. Vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, je: če je kapitalizem tako super, zakaj so potem vsi na antidepresivih? V odgovor nanj je bila zasnovana razstava del, ki so nastala v produkciji zavoda Aksioma, v okviru projekta Gallery.Delivery. Gre za iniciativo, ki jo je že leta 2018 zasnoval nemški umetnik Sebastian Schmieg. Posameznik ali podjetje lahko razstavo naroči na dom, pri čemer so dela, pakirana v bel kubični nahrbtnik, postavljena, predstavljena in nato pospravljena v roku ure in pol. Razstava v galeriji Kresija je umetniška dela preselila v drugačen kontekst, kjer so bila prvič na ogled širši javnosti.
Razstava je zasnovana kot sprehod med različnimi popkulturnimi referencami in objekti, ki posnemajo in obenem kritizirajo strategije sodobnega marketinga. V njih se zrcali aktivizem, ki opozarja na kapitalistično izkoriščanje, izčrpavanje planeta Zemlja in problematiko neprestane inovativnosti.
Sara Bezovšek se je naslavljanja omenjenih tematik lotila z oblikovanjem kolažev vizualnih popkulturnih referenc, s katerimi se je srečevala med brskanjem po spletu in ogledu televizijskih filmov in serij. V grafično oblikovanih »lepljenkah« nagovarja problematiko izkoriščanja ljudi in narave ter ustvarja parodijo utopične družbe z ironično uporabo napisov, kot je »in the interest of happy and healthy society« (v interesu srečne in zdrave družbe). Kolaži opravljajo nalogo nekakšnih plakatov, ki opozorilna sporočila predajajo na lahkoten način, posameznika pa popeljejo v svetove filmov in serij, ki jih prepozna na umetniškem delu.
Podobne tematike pa se je na popolnoma drugačen način lotila umetnica Olja Grubić, ki je v okviru razstave predstavila t. i. pop-up knjigo. Navdih zanjo je našla v okoljskem aktivistu Ronu Finleyu, ki se zavzema zlasti za gverilsko vrtnarstvo. Delo je oblikovano kot plošča, iz katere poganjajo cvet regrata ter papirnati trakovi iz kartonske embalaže zlasti prehrambenih produktov. Pri oblikovanju se je avtorica poslužila epoksija, lesa, papirja in veganskih kapsul, ki vsebujejo semena travniških cvetlic.
Danilo Milovanović se skozi proces svojega umetniškega ustvarjanja loteva oblikovanja predmetov, ki govorijo sami zase. To velja tudi za delo, predstavljeno v okviru projekta »Live, laugh, love«. V okviru razstave je bila na ogled oblazinjena škatla, v kateri je bila premišljeno postavljena granitna kocka, opremljena z napisom »Act please!« (prosim ukrepaj). Kljub enostavnemu oblikovanju je bilo sporočilo jasno in glasno. Spomnilo nas je na pomembnost družbene participacije, v posamezniku pa je vzbudilo občutek pomembnosti in željo po uporu, ki ga ne žene sovraštvo, pač pa prepričanje skupnosti v možnost boljšega življenja širše družbe.
Pregled družbenokritične razstave bomo zaključili z delom Iris Pokovec, ki je povzelo bistvo naslova razstave in njenega cilja. Umetnica je razstavila straniščno vodico, ki jo je prezentirala kot umetelno oblikovano parfumsko dišavo. S tem je na zabaven način želela opozoriti na problematiko marketinške prezentacije, ki, podobno kot slogan »Živi, smej se, ljubi«, zakriva dejanske problematike sodobne družbe in jih poskuša reševati s prodajo banalnih potrošniških produktov. Razstava nam je uspešno razkrila ideološke zablode sodobne družbe in nas pozvala k sprejemanju življenja z vsemi pritiklinami, ki ga spremljajo, tako veselimi kot turobnimi. Ogled razstavljenih del v posamezniku vzbudi občutek negotovosti, saj opozarja na labilnost tvorcev naših identitet, ki izvirajo iz posedovanja produktov in določenih družbenih vlog, ki jih ustvarja kapitalizem. Kritičnost do družbe, ki se zrcali v predstavljenem, pa v nas ne pusti neprijetnega priokusa, temveč zanos po revoluciji in prekinitvi starih zatiralskih vzorcev.
Uredil: Jernej Čuček Gerbec
Lektorirala: Ivana Rosa
