25. 1. 2022 / Podobe / Kritika

Kela x Tia Čiček x Maja Bojanić: Skup

Kdaj: 11. 11.–9. 12. 2021
Kje: Galerija Škuc
Razstavljajoče_i umetnice_ki:
Kela: Peter Fettich, Lin Gerkman, Hanna Juta Kozar, Urška Preis, Luka Prijatelj, Peter Rauch, Sara Rman, Anja Seničar; gostujoča umetnica: Maja Bojanić 
Kuratorstvo: Tia Čiček

Razstava s preprostim naslovom Skup predstavlja pregled nekaterih sedanjih in preteklih skupnostnih umetniških projektov avtorjev, ki delujejo v skupnostnih prostorih na različnih lokacijah v Ljubljani. Avtorji razstave so člani kolektiva Kela, ki deluje kot fotografska skupnost. Na Taboru so si v kletnih prostorih uredili atelje za ustvarjanje. Člani kolektiva so: Peter Fettich, Lin Gerkman, Hanna Juta Kozar, Urška Preis, Luka Prijatelj, Peter Rauch, Sara Rman in Anja Seničar. Razstava, ki so jo pripravili v sodelovanju z gostujočo umetnico Majo Bojanić, sicer članico groningenskega skvota deSlegte, ki sodeluje s kratko projekcijo snemalnih zdrsov, predstavlja makete, ki ponazarjajo obstoječe in pretekle skupnostne prostore, v katerih delujejo umetniki in kulturni profesionalci. Na razstavi se v obliki interpretativnih maket predstavljajo: ustvarjalni laboratorij Krater,  delavnica Levo, KCŠ – Kreativna cona Šiška, Friteza, Riso Paradiso, Anselma, Cirkusarna NaokROG in Cirkulacija 2. Tema je obširna in naslavlja več sociokulturnih vprašanj, vendar se za potrebe tega prispevka omejujemo le na dva vidika.

Foto: Mario Zupanov

Izbranih osem projektov je predstavljenih v obliki maket, ki jih spremljajo črno-bele stenske fotografije sodelujočih umetnic_kov, kulturnih delavk_cev oz. samostojnih ustvarjalk_cev v kulturi in imena skupnostnih iniciativ. Maketa ustvarjalnega laboratorija Krater predstavlja gradbeno jamo ob Masarykovi ulici, ki je preraščena z rastlinjem in po kateri se sprehajajo dinozavri. Ti verjetno nakazujejo dolgotrajno zapuščenost tega področja in njegovo zapostavljenost. Kolektiv Krater napolnjuje prostor s skupnostnimi projekti, kot so skupnostni vrt, gojenje zelišč, delavnice ozemljitve papirja ipd., ki jih izvaja v lastni režiji ali v sodelovanju z drugimi posamezniki in organizacijami. 

Maketa, ki prikazuje kolektiv z imenom delavnica Levo je kooperativa sodobnih oblikovalcev in umetnikov, ki delujejo na različnih produkcijskih področjih, s poudarkom na eksperimentalnih, lokalnih in ročno izdelanih produktih. Maketa delavnice Levo je izdelana iz kovine in verjetno prikazuje njen produkcijski prostor na Rimski 3. Kreativna cona Šiška je nekdanji prostor, ki je deloval v 150 let stari hiši v Šiški, ki so jo sami prenovili, po parceliranju lokacije pa njen kolektiv nadaljuje z delom in o aktivnostih obvešča preko družbenih omrežij. Pravijo tudi, da so v iskanju novih prostorov. V kolektivu se povezujejo ustvarjalci s področja oblikovanja, fotografije in umetnosti ter se z veliko mero sodelovanja in odprtosti za kritiko posvečajo raziskovanju in ustvarjanju. Na razstavi se predstavljajo z maketo, ki jo lahko sooblikujejo obiskovalci galerije, sestavljena pa je iz odpadnih gradbenih elementov. Za kolektiv Friteza ni dostopnih informacij, na razstavi se predstavljajo s printi, zloženimi na kup na raznobarvnih papirjih, ki spominjajo na šablono škatle. Riso Paradiso je oblikovalski in print studio, ki deluje na Tobačni 2. Na razstavi se predstavlja s printom na steni. Anselma, kolektiv ustvarjalcev, ki deluje na Kolodvorski od leta 2011, je poleg šiviljskega studia za predelavo starih oblačil in šiviljskih delavnic razvil lastno blagovno znamko oblačil, ki jo tržijo pod imenom Made in Anselma, deluje pa tudi kot inkubator za različne oblikovalce in obrtnike ter prostor sodelovanja, združevanja in povezovanja. Anselma predstavlja razstavni eksponat retro omarice z ogledalom. Ko stojimo pred njo, vidimo maketo šiviljskega studija Anselma skozi stekleno poličko, medtem ko je maketa postavljena v predal omarice. Cirkusarna NaokROG je bila aktivna v prostorih bivšega skvota Rog, kjer je deloval kolektiv cirkusarne v prosto dostopnem skupnostnem prostoru, ki so ga uporabljali kot vadbišče za različne cirkuške in sorodne veščine, ki temeljijo na medsebojni izmenjavi znanj, ter kot predstavitveni prostor. Kolektiv nadaljuje z aktivnostmi in o njih obvešča preko družbenih omrežij. Na razstavi se predstavljajo s trakom, ki je privezan na strop, v njegovo zanko pa je položena opeka; verjetno gre za simbol ruševine. Kolektiv NaokROG izvaja delavnice, sodeluje z različnimi umetniškimi skupinami in gosti glasbene nastope ter predavanja. Cirkulacija 2, interdisciplinarna postaja oz. center za sodobno umetnost, v katerem potekata produkcija in prezentacija sodobne umetnosti, deluje v podhodu Ajdovščina, pred tem pa je deloval v Tobačni. Maketa, izdelana iz lesa, predstavlja nekdanje prostore cirkulacije – tukaj velja omeniti predvsem njeno izdatno kvadraturo, ki povezuje delavnico, laboratorij in razstavni/predstavitveni prostor.

FOTO: Simao Bessa

Po besedah kuratorice Tie Čiček gre za intuitiven nabor umetniških kolektivov, pa vendar se lahko vprašamo, kaj jim je skupnega oz. kaj jih povezuje. Zagotovo predstavljajo v povezovalnosti in sodelovanju, ki jih lahko interpretiramo iz predstavljenih maket, samosvoj, če ne celo alternativen pristop h kreativnim procesom in kulturno-umetniški produkciji, saj le-ta temelji na sodelovanju in izmenjavi kreativnih pristopov, praks in idej. Ta način se odmika od individualnega, pogosto tudi tekmovalnega pristopa.   Multidisciplinarnost produkcijskih praks in metod dela je njihov skupni prepoznavni pristop, poleg tega pa tudi neodvisnost kulturno-umetniške produkcije od trendovskih tržnih zapovedi. Tem sledijo, čeprav so nekatere tržno orientirane lastnemu avtorskemu principu.

Drugo vprašanje je, ali je v obstoječih družbeno-ekonomskih pogojih možno delovanje alternativnih umetniških prostorov in kakšna je njihova povezava s skupnostnimi praksami. O tem je bilo govora na spremljevalnem predavanju razstave, ki ga je pripravil Maximilian Lehner, ki sicer tudi sam deluje v umetniškem kolektivu RealOfficers in je univerzitetni asistent na Inštitutu sodobne umetnosti in medijev v Linzu. Pri tem gre predvsem za vprašanje meje – do kod je nek prostor ali kolektiv še vpet v obstoječe sistemske resurse, od kod pa deluje neodvisno in avtonomno. Čeprav se nam ta meja izmika ali pa je sama po sebi fleksibilna ter odvisna od okolja, v katerega je postavljena, gre vendarle za neko alternativo v pristopu, ki jo predstavljeni kolektivi zagovarjajo v svojem delovanju, in to je pristop skupnosti, skupnostnega, sodelovalnega, izmenjevalnega, ideološko tudi morda solidarnostnega ali – kot rečejo sami – principa «sodela» (co-working). Gre za obliko sodelovanja v individualizmu, ki je popularna oblika povezovanja, podobna crowdfundingu (množicanje). Za poznavalce neodvisne kulturno-umetniške produkcije je ogled razstave zanimiv zaradi možnosti novih sodelovanj in idej za nove projekte, za nepoznavalce pa referenčen poligon za informiranje o skupnostnih praksah kulturno-umetniške produkcije, ki deluje odprto, fleksibilno in sodelovalno.


Lektoriral: Grega Pignar

                                                  
Foto: Marijo Zupanov