James Bridle: V senci brezpilotnega letala
Tako aktivist kot umetnik
Do 22. novembra je v projektnem prostoru Aksioma na ogled razstava angleškega mednarodno uveljavljenega umetnika, pisca, novinarja, urednika Jamesa Bridla z naslovom V senci brezpilotnega letala (Under the Shadow of the Drone).
James Bridle je magistriral iz računalniških in kognitivnih znanosti na University College London s specializacijo v lingvistiki in umetni inteligenci, zato ni presenetljivo, da se glavne teme njegovega raziskovanja in umetniškega izraza gibljejo okoli nam nevidnega dela tehnoloških izumov, kot so telefonski signali, satelitski posnetki, informacijski sistemi in medmrežne komunikacije; namen projektov, ki se jih loteva, je poskus vizualizacije teh nevidnih tehnologij, da bi jih lažje razumeli in kritično uporabljali.
Glavna tema, s katero se ukvarja in o kateri govori tudi razstava, so brezpilotna letala oziroma droni, ki so kontroverzna tema že nekaj let. Morda se droni na prvi pogled zdijo nenavadna tema umetniškega ustvarjanja, vendar pa James Bridle, ki zase pravi, da je tako aktivist kot umetnik, s pomočjo dronov opozarja na širšo družbeno problematiko. Brezpilotna letala so ena najnovejših vojaških tehnologij, ki veljajo za najučinkovitejšo in najbolj nevidno robotsko orožje. Prav zaradi teh njihovih lastnosti so odlična prispodoba današnje težnje po vedno večji odvisnosti od nečloveške tehnologije, ki poleg vseh strateških prednosti ustvarja tudi povsod navzoč nadzor in robotske ubijalske stroje. Dejstvo je, da droni v svojih napadih največkrat ubijejo tudi civiliste, kar je rezultat našega nerazumevanja teh tehnoloških sistemov, ki so nevidni in nepredstavljivi.
V majhnem razstavnem prostoru so prikazani nekateri najbolj odmevni še trajajoči projekti gostujočega umetnika. Vsebinsko je razstava tako bogata in zanimiva, da kljub majhnosti prostora obiskovalcu ponudi dovolj informacij o umetnikovih projektih. Glavni koncept vseh del je, da Bridle zbira in ureja informacije, ki so načeloma dostopne komurkoli, vendar so skrite in jih poskuša s pomočjo socialnih omrežij, interneta in javnih intervencij predstaviti širši publiki, jih narediti vidnejše in lažje berljive. Na tabličnem računalniku si lahko obiskovalec ogleda projekt Dronestagram (2012-), ki na Instagramu prikazuje informacije o napadih brezpilotnih letal na vojnih območjih. Umetnik poišče satelitske posnetke napadenega območja s spletnimi zemljevidi in poleg tega objavi tudi informacije o žrtvah in napadu, ki jih dobi s strani Urada za raziskovalno novinarstvo. Na stenah lahko obiskovalec vidi tudi serijo aerofotografij vojaških vohunskih letal, projekta Opazovanje opazovalcev (2013-), ki jih je prav tako našel na spletnih zemljevidih in rekonstruirano fotografijo na pleksi steklu Božja luč, ki prikazuje laserski žarek, ki ga dron usmeri v tarčo tik pred napadom in ga je mogoče videti samo z očali za nočno gledanje. Zanimiv projekt je tudi serija knjig in računalniški program Tiho odstranjevanje (2013-), ki prikazuje matrico, ki jo ameriška vlada uporablja za osmišljanje množice nadzornih in obveščevalnih podatkov. Na sredini sobe kraljuje Identifikacijski komplet za brezpilotna letala (2012) oziroma manjši modeli, ki omogočajo boljše razumevanje izgleda in tehnologije vojaških letal.
Dostopnost projektov in ozaveščanje širše javnosti je eno od glavnih vodil umetnika in to dokazuje tudi urbana instalacija senc brezpilotnih letal, ki jih izdeluje v pravem merilu s pomočjo lepilnega traku in bele barve. V Ljubljani se tako pojavijo na treh lokacijah: pred Kinom Šiška, pred Kolosejem v nakupovalnem središču BTC in pred Park Hotelom. Trenutno je sicer mogoče videti le še prvega, tista v BTC-ju in pred Park Hotelom sta bila tako ali drugače že odstranjena. Prav tako so vsa njegova dela dostopna tudi na internetu, naredil pa je tudi priročnik z načrti in napotki, kako narediti sence teh letal, kar omogoča, da jih lahko naredi praktično kdorkoli.
Dobra družbenokritična umetnost je vedno zanimiva in dobrodošla, ima pa James Bridle inovativen pristop, s katerim izzove nekatera vprašanja in polemike, o katerih sploh ne razmišljamo, saj se nam stvari, ki jih vidimo na socialnih omrežjih ali v medijih, zdijo oddaljene in neresnične, stvarnosti teh problemov in situacij pa se zavemo šele, ko te dobesedno lebdijo nad nami.
Več o umetniku na voljo tukaj.
