23. 1. 2022 / Podobe / Kritika

Arhetipski dejt aka osladna predigra

Razsatava: Zmenki za vedno/Dates 4 ever
Umetnica: Petra Korent
Kdaj: 22. 12. 2021–14. 1. 2022 
Kje: Galerija Alkatraz
Razstava je nastala v sodelovanju s Petro Varl v sklopu projekta Mentorstvo+.

Konec lanskega leta se je v Galeriji Alkatraz na AKC Metelkovi odprla razstava umetnice Petre Korent. Razstava z naslovom Zmenki za vedno je prva samostojna razstava mlade avtorice, na kateri se občinstvu predstavlja izključno s plastiko, natančneje s številnimi skulpturami, združenimi v vsakdanjo pripoved o zmenkarijah, ljubimkanju in razkošnemu obedovanju. 

Razstava je nastala v okviru projekta Mentorstvo+, ki je znotraj razstavnega programa Galerije Alkatraz namenjen aktivnemu medgeneracijskemu povezovanju, soustvarjanju in eksperimentiranju. Glavni cilj projekta ni zgolj končna razstava, temveč tudi omogočanje sproščenega okolja za ustvarjanje ter prostora za raziskovanje, sodelovanje in vzpostavljanje dialoga. Pri letošnji že četrti izvedbi projekta je bila za nehierarhično mentorico in soustvarjalko Petre Korent izbrana umetnica Petra Varl. Tekom medsebojnega dela sta se ob koncu leta odločili za vzpostavitev samostojne razstave mlajše umetnice Petre Korent, ki je minule premike znotraj lastne prakse končno potencirala in v Galeriji Alkatraz javnost zasipala z množico zapomljivih kiparskih del.

Petra Korent je članica umetniškega kolektiva Podmladek, poleg tega pa je sodelovala na več skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim na VII. Bienalu neodvisnih leta 2019, pri razstavi Yugoslatkice v okviru mednarodne mladinske izmenjave ACTART društva Mesto žensk, na sejmu Internet Yami-Ichi pod okriljem Aksiome ter pri razstavi Dobrodošla nazaj v raju v okviru 22. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore v galeriji Nočna izložba Pešak. Najbolj prepoznavna ostaja po svojih ilustracijah s humorno, intimno in predvsem žgečkljivo vsebino – njena dela so zabavna, živahna in razburljiva, polna golote, telesnih tekočin in ljubimkanja v prozaičnem interierju, nasičenemu s pohištvom, sobnimi rastlinami, hišnimi ljubljenčki in talnimi oblogami. S svojo razstavo v galeriji DobraVaga leta 2017 in tedaj izdanimi zini se je javnosti s preprostim upodabljanjem razburkanega osebnega življenja v spomin vtisnila kot neustrašna in izjemno iskrena. Od tedaj je s svojim likovnim jezikom in vsebino zelo hitro prepoznavna, najsibo v linijskih risbah, ilustracijah z barvicami, v sliki ali plakatu. Lani se je na skupinski razstavi Art Attack v galeriji Media Nox v Mariboru pod okriljem Podmladkove težnje po eksperimentalnosti in ustvarjalnosti spoprijela s kiparstvom in javnosti predstavila celopostavni avtoportret naravne velikosti. V Galeriji Alkatraz nadaljuje s svojim pogumnim vstopanjem v prostor, kjer je ducat nostalgičnih plastik dopolnila z dražljivim avdioposnetkom Osladne zgodbice.

Osrednje delo razstave Zmenki za vedno je kolosalno, z dobrotami obloženo omizje. Četudi na njem umanjka avtoričina klasična umestitev avtoportreta, je njena navzočnost v prostoru izražena v sleherni skulpturi predmeta, ki ga prepoznamo s preteklih ilustracij. Ti predmeti so denimo namizni svečnik, kozarci za vino, buteljke, vaza s cvetjem, jedilni pribor in hrana, v prostoru pa se nahajata še pisana preproga in velika nogometna žoga, na kateri piše ljubezen. Celotna kiparska instalacija je izdelana iz mavca in je pobarvana z živimi barvami sijočega videza. Posamezni predmeti so predimenzionirani, groteskni in pretirani, s svojo preprosto in nepravilno obliko pa spominjajo na otroške izdelke iz plastelina. Dolga rjava miza je videti, kot da lebdi v prostoru, saj so njeni vogali z vrvjo privezani na strop galerije. Na čelu mize stojita dva stola preproste oblike, prav tako ročno izdelana, monumentalna ter polna nepravilnosti. 

Zraven omizja za dva je gledalcu ponujena možnost, da prisluhne avtoričini Osladni zgodbici. Gre za kratko, dobro minuto dolgo pripoved o zasanjanem oralnem seksu, premišljevanju o deževju, sveže opranem perilu in perverznih kotičkih samozavedanja. Pripoved spremljajo subtilno koralno petje in zvoki harfe. Petra Korent s svojim prepoznavnim, osladno zapeljivim načinom pripovedovanja obiskovalca pahne v zavidljiv svet burnih orgazmov, polnih zmenkarij, zgodbico pa zaključi s prikladnim epilogom: ”In vse se je začelo z zmenkom”. 

Razstava deluje kot odrska postavitev, kot nekakšno generično, vznemirljivo prizorišče vseh možnih zmenkov. Prostor je zatemnjen (izrecno osvetljeno je le omizje), po njem pa se širi pritajen zvok umirjene glasbe. Posledično prostor deluje zelo ambientalno in intimno. Med grotesknimi predmeti lahko prepoznamo tiste z najbolj osebnih in erotičnih avtoričinih klasičnih ilustracij, denimo orientalsko preprogo, vejnati svečnik in številne kozarce vina. Predmeti delujejo zelo domače, videti so popolnoma enako kot na vseh njenih risbah, zgolj preneseni v prostor in v konkretno, obarvano tridimenzionalno obliko. Razstava tako deluje kot skupek vseh (njenih) zmenkov – tistih, ki so se že zgodili, in tistih, ki se še bodo. Zanimanje in privlačnost do raznolikih, uspešnih, predvsem pa komičnih zmenkov je avtorica manifestirala že v poletni seriji žepnih kartončkov za zbiranje žigov, imenovanih Stamp card for lovers, ki naj bi ponazarjali zadovoljive ljubimce. Na prvi pogled gre za generično podobo omizja v Galeriji Alkatraz, ampak avtorica svojo naklonjenost zmenkom in intenzivnemu doživljanju človeških odnosov v bistvu prenaša na gledalčeve morebitne izkušnje, podobne ali docela drugačne. K obloženemu omizju povabi tudi z idejo, da zmenkov ne bi jemali tako zelo resno in da jih lahko včasih razumemo takšne, kot so – zelo nerodni, cinični, iznakaženi in banalni, pa tudi ljubki, razvratni in zapomljivi. 

Za razliko od njenih prejšnjih in bolj prepoznavnih ilustracijskih del je tokratno omizje nekoliko bolj umirjeno in prefinjeno, brez človeških figur ter skorajda alegorično. Oblikovno še vedno ohranja elemente preproste in naivne risbe, vsebinsko pa od gledalca zahteva nekoliko več kot zgolj hipno naslajanje nad goloto in seksom. Tokratna monumentalna postavitev gledalca obravnava kot soudeleženca, ne zgolj na razstavi, ampak na zmenku samem. Nagovarja k razmisleku o človeških odnosih, o umiku v intimo ter počasi obrne pogled navznoter. S prepoznavnim slogom in asociativnimi predmeti se nam Petra Korent zopet približa in nadalje razgali, premierno (in malček skrivoma) pa to zahteva tudi od obiskovalcev.  


Lektoriral: Grega Pignar

Foto: Maša Žekš