18. 5. 2022 / Oder / Recenzija

TV-mreža

Režija: Matjaž Pograjc
Prevod: Arko
Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc
Režija videa: Tomo Brejc
Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva
Dramaturgija: Urška Brodar
Lektorica: Mateja Dermelj
Kostumografija: Neli Štrukelj
Oblikovanje prostora: Greta Godnič
Glasba: Tibor Mihelič Syed
Koreografija: Branko Potočan
Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
Oblikovanje maske: Tina Prpar
Asistent režije: Mitja Lovše
Asistentka kostumografije: Estera Lovrec
Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž
Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin
Vodja predstave: Liam Hlede
Nastopajo: Matija Vastl, Ivan Peternelj, Matej Recer, Robert Prebil, Janja Majzelj/Romana Šalehar, Željko Hrs, Katarina Stegnar, Klara Kastelic, Uroš Maček, Maruša Oblak, Mitja Lovše, Liam Helde
Na posnetkih: Boris Kos, Vito Weis, Dario Varga, Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)
Datum premiere: 20. 4. 2022
Datum ogleda: 26. 4. 2022

Politična satira TV mreža, uprizorjena v spodnji dvorani Mladinskega gledališča, predstavlja razkroj moderne družbe zaradi hinavščine in zlorabe njenih lastnih vrednot. Je direktna kritika moderne družbe, v kateri smo zatopljeni v ekrane novodobne tehnologije do te mere, da ne znamo več ločiti resnice od laži. V režiji, ki stremi k realizmu, Matjaž Pograjc uporabi princip simultanega snemanja. Razgibana tehnika v gledalcu ohranja radovednost in omogoči obširnejše doživljanje predstave. Dogajanje od začetka do konca snemajo snemalci, tako da lahko predstavo spremljamo v živo, na odru, in preko televizijskih zaslonov, postavljenih na zadnjo steno odrskega dogajanja. Tak režijski pristop je zelo zahteven za celotno ekipo ustvarjalcev, saj zahteva ogromno natančnost, s katero se ekipa spopade vrhunsko. 

TV-mreža. Foto: Nejc Saje

Protagonist Howard Beale (Matija Vastl) je žrtev neizprosnih idealov svojih sodelavcev, ki ga spravijo do točke razkroja duševnega ravnovesja. Starejši televizijski voditelj zagrozi, da se bo ubil pred kamero, pozneje pa ga zaradi premajhne gledanosti ubijejo njegovi sodelavci. Matija Vastl s svojo prezenco in igro prikaže drastično spremembo znotraj dramskega lika. Njegova igra ohranja kvaliteto skozi odrsko in filmsko dogajanje. Kemija med soigralci, kamero in publiko je v zraku ustvarjala suspenz in pričakovanje za veliki bum, ki se zgodi na koncu. Med igralci izstopata še Matej Recer v vlogi Maxa Schumachera, predsednika oddelka za novice, ter Katarina Stegnar v vlogi Diane Christensen, vodje oddelka za programiranje mreže, ki prikazujeta človeško naravo izkoriščanja emocionalne navezanosti v svoj prid. Igralska zasedba izkazuje izjemno dikcijo, utelešenje in mimiko, kjer telo in govor ostajata usklajena. Igralci obvladajo koreografijo (Branko Potočan), ki od njih zahteva dobro kondicijo in fleksibilnost ter v like vdihne življenje.

TV-mreža. Foto: Nejc Saje

Neli Štrukelj z izbiro kostumov pripomore k razkrivanju narave likov, nadgrajuje njihov razvoj in propad, ter prikazuje izrojene standarde družbe. Po kostumih se dobro vidi hierarhija med liki, Howard Beale kot voditelj večernih poročil na začetku nosi navadno srajco in hlače, s pridobitvijo moči pa svoj stil iz vsakdanjega spremeni v nekaj, kar bi prej spominjalo na kakšnega voditelja cirkuškega šova. Poleg protagonista pa se spreminjajo tudi kostumi njegovih sodelavcev, prav tako glede na njihov vzpon ali padec moči in nove funkcije, ki jih pridobijo skozi uprizoritev. Andrej Petrovčič svetlobo oblikuje tako, da s spremenljivimi izvori svetlobe pripomore k napeti atmosferi in sorazmerno z razkolom znotraj likov z lomljenjem svetlobe prikazuje razkol tudi na odru. Sceno, na kateri je postavljen studio večernih poročil, scenografka Greta Godnič oblikuje natančno in korektno znotraj realizma, v katerem je zrežirana predstava. V svoji kritičnosti je uprizoritev zelo jasna – besedilo je direktno, gledalec pa je obdan s protestnimi govori. Na trenutke se zdi, da se občinstvu namerno skorajda ne pusti dihati. Predstava ne nudi ravno optimističnega pogleda na družbo, prikaže pa glavne konflikte znotraj medijske produkcije. Gledalec je vključen kot zunanji naročnik televizijskega programa. Do gledalca igralci v momentih daljših monologov nastopajo pokroviteljsko in ga postavijo v vlogo konservativnega gledalca. To nam nudi drugačen pogled na svet televizijskih angažmajev in nas sili v razmislek vpliva medijev na družbo, prav tako kot v resničnosti, ki je prikazana skozi televizijske programe. Vizualno presunljivo delo prevzame gledalca, popelje ga v notranjost dogajanja znotraj medijske hiše, ki je skrito javnosti, kjer se sodelavci borijo za moč, gledanost in vpliv na občinstvo. Zelo jasno je, da se gledalec ob ogledu zabava in hkrati poglobi v tematiko, ki jo nagovarja TV-mreža

Lektorirala: Tjaša Mislej

TV-mreža. Foto: Tomo Brejc