Pregled leta 2016: Oder
Leto 2016 je minilo in čas je, da se obrnemo in pokukamo, koliko dobrega in slabega je prineslo gledališki umetnosti doma in po svetu. V odrskem svetu se je nabralo kar nekaj obletnic. 15 let delovanja je praznovalo Gledališče Koper, pet let za njimi pa je na oder postavilo svojo prvo premiero novomeško gledališče Anton Podbevšek Teater. Ob 25. rojstnem dnevu samostojne Slovenije je Slovensko mladinsko gledališče v koprodukciji z Zavodom Maska uprizorilo predstavo Republika Slovenija. 5 let starejša od Slovenije je ena najbolj priljubljenih pravljic Svetlane Makarovič, legendarna Sapramiška. Osupljivih 70 let je praznovala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, ki se po toliko letih še kar bojuje za lasten prostor pod soncem. Obeležili pa smo tudi okroglo 140. obletnico rojstva (za zdaj) najprepoznavnejšega slovenskega dramatik Ivana Cankarja.
Na globalni ravni smo beležili 400. obletnico smrti največjega angleškega dramatika Williama Shakespearja. Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je v sodelovanju s Cankarjevim domom tako pripravil kulturno-zgodovinsko razstavo Hamlet na Slovenskem, ob tej priložnosti pa so tudi v različnih gledališčih uprizorili besedila ali predstave po motivih dram slavnega dramatika. V Drami so tako uprizorili Macbetha v režiji Igorja Pisona in Hamleta v režiji Daniela Daya Škufce. V koprskem gledališču so novembra premierno uprizorili dramo Vihar. Na Gallusovem odru Cankarjevega doma smo si lahko ogledali tudi gostujočo predstavo Macbetha v režiji Bretta Baileya, v dvorani Duše Počkaj pa so uprizorili predstavo Hamlet pa pol pod režijsko taktirko Jake Andreja Vojevca. Svetovna turneja gledališča Shakespeare’s Globe iz Londona se je ustavila tudi v SNG Drama Ljubljana na odprtju festivala Živel Shakespeare.
V Kranju so na 46. Tednu slovenske drame podelili priznanje Vladimirja Kralja Primožu Jesenku, nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejel gledališki kritik in teatrolog Vasja Predan. Nagrado za mladega dramatika je prejela Pia Vatovec za delo Zimske radosti, za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije so okronali Hlapce Ivana Cankarja iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Nagrado Slavka Gruma za dramsko besedilo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili je prejel Rok Vilčnik rokgre.
Severjeva nagrada za najboljše dosežke na slovenskih poklicnih odrih je šla v roke Maši Derganc in Nejcu Cijanu Garlattiju, nagrado za najboljšega študenta dramske igre si je prislužil Nik Škrlec. Študentsko nagrado je prejel tudi Žan Koprivnik, nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je prejela Lili Bačer Kermavner.
V Mariboru je oktobra potekal že 51. festival Borštnikovo srečanje, kjer je bila za najboljšo uprizoritev razglašena predstava Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk v režiji Jerneja Lorencija ter izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj. Nagrado za režijo je šla v roke Mateji Koležnik za uprizoritev Pred upokojitvijo. Za igro so nagrade prejeli Pia Zemljič, Vesna Jevnikar, Jernej Šugman ter Primož Pirnat, najprestižnejšo nagrado festivala Borštnikov prstan za življenjsko delo pa si je na roko poveznil igralec Dare Valič.
Predstava Kralj Ubu, ki je razburkala mali slovenski gledališki svet je na mednarodnem festivalu Mess v Sarajevu prejela kar tri nagrade, med njimi glavno nagrado festivala – grand prix za najboljšo predstavo.
Svetovno slavo je žela tudi predstava pokojnega Tomaža Pandurja Faust, ki je bila premierno uprizorjena že leta 2015. Ustvarjalci so bučne aplavze želi na mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti v Seulu, Cuju, Bogoti, Brnu, Guanajuatu in drugod. V Makedonskem narodnem gledališču v Skopju so režiserja Tomaža Pandurja posthumno nagradili za izjemne dosežke na področju gledališke umetnosti, gledališka organizacija Pandur.Theaters pa je na je mednarodnem festivalu Mess v Sarajevu prejela zlati lovorjev venec za prispevek h gledališki umetnosti.
Dosežki slovenskega gledališkega sveta tudi sicer segajo v tujino. Pri European Film Promotion (EFP) so v deseterico izjemnih evropskih mladih igralcev, izbranih za projekt Shooting Stars, uvrstili tudi slovensko igralko Marušo Majer. Režiser Tomi Janežič je prejel nagrado Bojan Stupica, prestižno priznanje, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Srbije. Prestižno rusko gledališko nagrado zlata maska je prejel Mariborski zbor Carmina Slovenica za predstavo When the Mountain changed its clothing / Ko gora spremeni obleko. Bara Kolenc in Atej Tutta sta se s predstavo Metamorfoze 3°: RETORIKA kot prva slovenska avtorja doslej uvrstila v glavni program najpomembnejšega nemškega gledališkega festivala Theatertreffen 2016.
Predstava Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja pa je po desetih letih na odru ljubljanske Drame doživela ponovno postavitev v režiji Dušana Jovanovića.
V Cankarjevem domu se je ustavila tudi predstava Nosorogi v režiji slovitega ameriškega gledališkega ustvarjalca Roberta Wilsona.
Miha Mazzini se je z dramo Pot domov uvrstil na drugo mesto evropskega tekmovanja za najboljšo dramo Pop Drama;
Milena Zupančič je bila odlikovana z zlatim redom za zasluge za ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti.
Režiser državne proslave ob kulturnem prazniku Mare Bulc je javnost razburkal z izjavo, da je upravni odbor Prešernovega sklada in ministrstvo za kulturo narekovalo vsebino prireditve.
Škofjeloški pasijon, ki smo si ga lahko ogledali leto poprej je bil dokončno vpisan na Unescov seznam nesnovne dediščine, kot prvi takšen primer slovenske dediščine na tem seznamu. S tem pa smo Slovenci zaščitili tudi najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini.
Rošade so se dogajale tudi na vodilnih mestih. Ministrski stolček za kulturo je zasedel Anton Peršak, človek gledaliških dvoran. Združenje dramskih umetnikov v Sloveniji pa je prevzel Gašper Tič, ki bo nasledil Branka Šturbeja.
2016 tudi v odrskih krogih ni bilo prizanesljivo. Posloviti smo se morali od veliko imenitnih umetnikov in umov: opernih pevk Ondine Otte Klasinc in Vilme Bukovec Kambič, igralk Mije Mencej in Irene Zubalič, pisatelja in dramatika Saše Vuga, igralca in nosilca Borštnikovega prstana Aleksandra Krošla, soustanovitelja in direktorja festivala Ex Ponto Damirja Domitrovića Kosa in mednarodno priznanega režiserja Tomaža Pandurja.