51. Festival Borštnikovo srečanje: 2. dan
Borštnik se je danes zbudil v simpozij o radijski igri, naslovljen “Vitalna zvrst na robu medijskega prostora”. Na dogodku se je govorilo o pomembnosti zvoka, položaju radijske igre ter morebitnih planih za prihodnost, na koncu pa smo poslušali 30-minutno radijsko igro Elizabeth. Celotno vzdušje je bilo zelo zanimivo, saj je na začetku dokaj zdolgočaseno publiko z glasnimi pripombami predramil gospod Jurij Souček. To ni zmotilo udeleženih predavateljev, ki so nemoteno nadaljevali svoja predavanja, pa četudi vsa niso bila ravno najboljša. Na koncu dopoldanskega dela simpozija smo si privoščili kosilo, nato je sledila okrogla miza.
Medtem ko sva čakala na začetek gledaliških predstav, sva se posladkala tudi z odlično čokolado tete Fride, letošnje sladke pokroviteljice festivala. Ob 16h se je končno začel program štirih težko pričakovanih predstav: Republika Slovenija, Glasba po željah, Glad ter Ljubezen in smrt. Prva prikaže politično dogajanje okrog afere s prodajo orožja iz časa po osamosvojitvi naše države, druga o zanimivem vsakdanu 50-letne stenografke, tretja nam zariše moč blaznosti skozi zmedenega (in do kraja sestradanega) junaka, zadnja pa je projekt študentov AGRFT in tematizira motive iz Hamleta in Othella. Vse štiri so bile nabito polne z občinstvom, ki je ob koncu dvorane zapuščalo zadovoljno in prebujeno. Današnji dan nas je tako razvajal z udarnimi in čustveno kvalitetnimi predstavami, kar pa naju spomne, da ne smeva pozabiti tudi na dejstvo, da je veliko predstav tudi v tekmovalnem programu in se tako potegujejo za najbolj prestižne slovenske gledališke nagrade. Danes sta bili tekmovalni Glad in Republika Slovenija.
Z zadnjo predstavo se je končal tudi uradni del sobotnega programa in množica se je hitro porazgubila po živahnih mariborskih ulicah. Sama sva se odpravila na kozarec vina v kavarno na grajskem trgu. Tam sva se pogovarjala o najinem doživljanju festivala in ugotovila, da vsi skupaj, torej vsi obiskovalci, dihamo v istem – festivalskem – ritmu. Vsa prizorišča so oblegana tudi po koncu predstav, promocijske vrečke se ponosno kažejo v rokah mladih in najpomembnejše, dogodki so obiskani! Vse skupaj pa je prepleteno še z pozitivno energijo, ki ustvari občutek domačnosti. Upava, da se bo festival nadaljeval tako zbrano in hkrati sproščeno ter se že veseliva naslednjih dni.
