10. 4. 2022 / Literatura / Recenzija

Yasmina Reza: Blagor srečnim

Založba: Mladinska knjiga
Leto izida: 2021
Prevod: Janina Kos

Yasmina Reza je odmevna vsestranska francoska avtorica, ki je svojo prepoznavnost utrdila predvsem v dramatiki (z igrami kot so Art, En španski komad, Bog masakra in druge), znana pa je tudi v proznih vodah – za roman Babilon (Mladinska knjiga, 2016) je namreč prejela prestižno literarno nagrado Prix Renaudot. S svojim pronicljivim, subtilnim humorjem in spretnim ironiziranjem raznovrstnih bivanjskih situacij jo nekateri postavljajo ob bok samemu Molièru, kot je to velikopotezno zapisala zvesta slovenska založnica Rezinega opusa, Mladinska knjiga.

Roman Blagor srečnim je sestavljen iz enaindvajsetih utrinkov življenjskih izpovedi likov, ki so medsebojno prepleteni skozi različne družbene vezi. Vsebina dopolnjuje in sprevrača vsakršne predsodke, predstave, podobe in mnenja, ki jih junaki povezujejo s seboj in z ljudmi okoli sebe – prav tako je avtorica nepopustljiva tudi do samega bralca, katerega venomer preseneča z odkrivanjem novih, intimnih delov vsakdana. Delo se ukvarja z raznovrstnimi življenjskimi situacijami, kot je soočanje z izgubo očeta ali moža, norostjo, osamljenostjo, afero partnerja, s smrtjo in vzgojo otrok. Z različnih zornih kotov, nanizanih v obliki kratkih, fragmentarnih koščkov med seboj dopolnjujočih se izpovedi literarnih oseb, pogledamo na enaka razmerja in začutimo tako bližino kot prepade, ki zevajo med njimi. Njihova bivanjska stanja so začinjena s sodobnim cinizmom in ironijo – ta je ustvarjena s popolnoma nevsiljivimi, a prav zato učinkovitimi vložki: »Na faksu si, če si se sklonil, videl cel gozd nog v balerinkah. Balerinke so zame sinonim za dolgčas in aseksualnost.«

Avtorica se uspe s humornostjo in izvrstnimi, slogovno bogatimi ter kontemplativnimi paragrafi izogniti golemu poročanju o življenju posameznikov in ustvari književno poslastico. V sicer surove usode protagonistov se tako vpenjajo misli, ki celotnemu delu dajejo težo, kakršno od avtorice tudi pričakujemo. Pojavljajo se globlja razmišljanja, izvrstno vpletena v potek zgodbe, ki nemoteče prevprašujejo medčloveške odnose: »Kakšen neumen izraz, kaj pravzaprav pomeni imeti moškega? Sama ga sicer imam na papirju, a ga v resnici nimam.«

Dejstvo pa je, da je tovrstnih poetičnih trenutkov neprimerno manj, kot bi bilo morda potrebno, saj nenehno nizanje bizarnih podrobnosti (od tega, da ima praktično vsak izmed protagonistov vsaj enkrat v življenju afero, do dejstva, da se nihče ne počuti izpolnjenega v svoji zvezi – če pa se že, je ta zaznamovana z žalostno usodo potomca, starša, prijatelja) na bralca učinkuje ravno nasprotno. Namesto, da bi empatično sočustvoval s prizadetim likom, se apatično odzove na vse surove podrobnosti, ki se razkrivajo za vsakim naslednjim vogalom (oz. stranjo).

Potlačene seksualne travme, erotične epizode in obupano stegovanje po izstopanju je vezivno tkivo, ki zaradi svoje prepogostosti izpade že nekoliko trivialno ter meče senco na sicer izvrstno dopolnjujočo se oblikovno strukturo, pripovedno tehniko ter nedvomno dovršen jezik. 

Avtorica se izogne klišejskim opisom tako, da le-te prestreže z zanimivimi zasuki; pri opisu partije bridža na primer naletimo na iracionalni izbruh partnerja, ki v agoniji zaradi poraza pogoltne karto in tako sicer že nekoliko preveč idilično situacijo navadne igre spremeni v center kaosa, ki pa, na žalost, funkcionira le kot mašilo v izogib pretirani idiličnosti. Celoten roman temelji na tovrstnih vložkih, ki skozi delo (zaradi svojega nenehnega ponavljanja) kaj kmalu prenehajo delovati osvežujoče in namesto tega postanejo monotoni, na trenutke že skoraj zaskrbljujoči (predvsem ko eden izmed likov svojima prijateljema na večerji razloži, kako je – sit nenehnega hrupa – pretepel svojo hčer s povodcem za psa, to pa tako pri ženi kot pri prijateljih ni naletelo na kakršenkoli odziv, kaj šele pričakovano obsojanje).

Vsem spodrsljajem navkljub pa vendarle v srčiki besedila stoji stvarno bistvo človeškega obstoja v vsej njegovi absurdnosti, zmedenosti, nekonvencionalnosti, pokvarjenosti in koristoljubnosti. Knjiga namreč idealno predstavi vsem znano, a nikakor zaželeno temno plat človeškega značaja, ki s svojo nenehno pričujočnostjo nastavlja ogledalo družbi.

______________________________________________

Lektorirala: Ivana Rosa

                         
Yasmina Reza: Blagor srečnim (Mladinska knjiga, 2021)