Veronika Šoster: Nehaj
Najhuje je, če znaš govorit samo z besedami.
Rožljajo in hreščijo, izstružene iz traverz.
Na svoje zarjavele robove rezkajo obžalovanje.
To ni zgodba o tebi.
S svojimi skrhanimi utori se vlečem
skozi ožgano travo.
Poglej, kaj je nastalo iz tega.
Krotoviči se, da je kar težko gledat.
Mogoče povem.
A ne tebi.
Ti znaš poslušat samo besede.
