Siobhan Dowd: Čisti krik
Čisti krik je drugi v slovenščino prevedeni roman irske pisateljice Siobhan Down. Na prvega (Barjanski otrok) spominja po atmosferi, ki jo avtorica nevsiljivo ponuja skozi celotno delo. Dogajanje je namreč postavljeno v zakotni Coolbar ali »ekskrement na licu zemlje« – vas z vsemi atributi zakotja ali bolje rečeno: vas brez vsakršnih atributov. Sploh če upoštevamo dejstvo, da se vse skupaj dogaja pred nekaj desetletji.
Ne gre torej za direktno odslikavo problemov sodobne odraščajoče mladine, saj so problemi male velike Shell pač pogojeni z dejstvom, da živi bogu za nogo in sočasno s paravojaškimi akcijam IRE. O teh v romanu sicer ni direktnih indicev, saj je za razliko od Barjanskega otoka glavno dogajanje okrog Shell prostorsko precej utesnjeno. Perspektivo v drugi polovici romana razpira le Declanovo javljanje iz New Yorka in Shelline misli, ki ji občasno uhajajo k prijatelju – z občutki, ob katerih ne ve, kaj točno si misliti. Perspektivo (zelo neperspektivno sicer) odpira še zapiti oče male Shell, vdovec, ki naj bi imel na grbi 3 otroke, vendar njegovo grbo krivi predvsem alkohol in večna igra fehtarjenja po mestu, kamor odhaja na daljše izlete in se potem vrača v deliričnih stanjih, pomešanih z blodnjami o umrli ženi. Te izlete je sicer že pred ženino smrtjo lično zapakiral v farso svoje goreče predanosti Bogu, ko je večino svojega časa manično recitiral molitve in redno doniral za revne Afričane, ob sredah in petkih pa se je Gospodu približeval z izletom »dol v Stackov pub«.
Kakorkoli, dana družinska situacija Shell kot najstarejšega otroka po materini smrti ustoliči za glavo in vrat družine. Sumničavost izrazijo le redki in še ti ne zmeraj v solidarnem duhu, npr. Bridi Quinn, Shellina prijateljica iz šole, ki se ji zdi Shellin oče zaradi gorečih očenašev nor. Še najbolj Shellino stisko razume novi župnik oče Rose, s katerim postaneta zaupnika, ko ta dobi Shell sredi čudne igre, ki se jo grejo za hišo. Shell namreč od svojega mlajšega brata in sestre zahteva, da jo kamenjata, zato da bi se prek trpljenja bolj približala Bogu.
Tretjeosebni pripovedovalec nas k zapletu romana popelje pretkano, podobno kot smooth operator iz pesmi, ki jo Shell naključno sliši med obiskom knjižnice. Dogajanje med mlajšima Jimmyjem in Trix je namreč opisano precej dejstveno, a s smislom za detajl, ki pove vse. Enako opisen je pripovedovalec pri predstavljanju Shelline intimnejše zgodbe, kjer so njena številna hišna opravila, podhladitve, porod v kadi, čustvene dileme in težave s policijskimi poročili, v katerih se znajde brez pravice veta, včasih omenjeni le mimogrede. Mala Shell torej in no place for beginners or sensitive hearts.
A swift pure cry (kakor je roman naslovljen v originalu) je sredi vsega z revščino in bedo pomračenega dogajanja bolj kot jok res bil čisti krik, kakor je to prevedel Jaka Andrej Vojevec. Vendar krik, ki je ostal v romanu preslišan.
Povsem drugače so Čisti krik »slišali« bralci in kritiki – kmalu po izidu je namreč prejel dve pomembni nagradi in bil nominiran za Carnegiejevo medaljo. Ne samo da opozarja na družbene anomalije, problem odraščajočih in zaostalost nekega predela sveta, ki je tak po krivdi političnih prepirov, roman je poleg vseh teh zadostnih razlogov za branje tudi odlično spisan in zato:
No need to ask
(S)He’s a smooth operator
Smooth operator, smooth operator
Smooth operator
