Sara Remžgar: Spust

Tam, od koder prihajam,
so matere zajemale iz testa
za Jezusov kruh
(z grenkimi zelišči).

Oče je bil samo eden.
Dan za dnem me je vlekel 
iz materinega telesa,
v najinih očeh bleščice
in prebodene stiroporne kroglice.

Ob koncu poti
me je mati nosila nizko.
Pripravila me je na spust
skozi kanalizacijo človeštva.
V kolesju let, prej in pozneje,
vandram med črički
in kupujem nadgradnje –
livel 3, 4, 5.

Spremljam novice
in prostovoljno premikam pragove.
Nič nas ne sme presenetiti.

Bolečina je skoraj veličastna
v otrplih novoletnih ognjemetih.

Tam, od koder prihajam,
se tudi druge matere in očetje
radostijo prvega snega.
Ravno dovolj,
da v blaženi nevednosti
upognejo zmagoslavni list
in ga pripravijo na spust.