Sara Lavrenčič: V imenu

V imenu očeta in sina in svetega duha,
mame, hčere, nebinarne megle
najstnikov, ki iščejo identiteto,
v imenu dvajsetletnika, ki jo je našel,
pa bi raje našel kozarec vina,
v imenu boga, ki obsoja,
obsoja na konec. Obsoja na začetek
v breznu brezimnosti.
V imenu duha, ki je zavrgel svoje ime,
njegovega imena nihče noče slišati.

V imenu očeta in sina. V imenu
ne-sina, ne-hčere, ki je prišla domov
v objemu kozarcev.
Našel si kozarec vina, kozarec upanja
na začetke, na konce.
Ni brezimnosti v kalupu izprijenosti,
ni brezimnosti za imenovano,
ne-konec za sužnje in služabnike.

V imenu očeta in sina, Bog noče sina,
za drugo nima imena.
Otrok brez staršev, otrok brez telesa.
V imenu dvajsetletnika, ona je hči in ne-sin in noče
drugega imena, v imenu očeta, ne-sina,
mame, strica, nebinarne megle,
kozarci se razbijajo
ob nogah romarjev.

Ne romamo
vsi v imenu duha
s tem ali onim imenom?

Ne romamo vsi
za ime?

Uredila: Eva Ule