4. 8. 2021 / Literatura / Sveže na sceni

Samanta Dervić: ***

Srce mi je bílo,
da nisem mogel spati.
Vstal sem z levo nogo
in stopil v čevlje sramote,
ko sem te nemarno utopil
v nešteto kapljicah alkohola.
Jok bi me skoraj raztrgal,
podobno kot takrat,
ko mi je luč vdihnila življenje.
Rodil sem se v hišo sramote.
 
Tebi v spomin in na veselje
se voziva po magistrali,
vzdolž glasnega bitja srca.
Po radiu omenjajo zastoj.
Spet mi razbija srce
kot po nešteto kapljicah alkohola.
Vidim samo bele zvezdice
in od vetra nihče ne sliši,
da živim v samotni hiši.

Ilustracija: Tisa Neža Herlec