5. 6. 2016 / Literatura

S poezijo v vse kotičke vsakdana: o mladi makedonski pesniški sceni

Makedonija je dežela, ki navkljub številnim težavam ter slabim gospodarskim in političnim razmeram  navdihuje s svojo bogato kulturo in pestrim umetniškim dogajanjem, katerega pomemben del so tudi mladi avtorji. Predstavniki mlade makedonske pesniške scene so v grobem avtorji, rojeni med leti 1980 in 1990, čeprav bomo med predstavniki našli tudi avtorje, rojene pred in po tem obdobju. Gre za pesniško generacijo, ki s svojo poezijo prodira na spletna in družbena omrežja ter se zavzema, da se poezija preseli na ulico in se približa vsem ljudem: delavcem, prodajalcem, uradnikom, študentom, profesorjem in drugim.

 

Literarna situacija je namreč razdeljena na t.i. ‘salonsko’ sceno, sestavljeno iz elitnih pesniških krogov, ki menijo, da je poezija namenjena le zaprtemu krogu ustvarjalcev, bralcev in poslušalcev ter na t.i. ”kafansko” (gostilniško) sceno, katere predstavniki so mladi poeti, ki so svojo poezijo vnesli v klube, bare, gostilne… Dober dokaz temu so t.i. Astalni proekcii (v slovenščini bi lahko rekli »mizne predstave» ali »predstave ob mizi«, saj beseda astal pomeni miza), pesniška branja, ki potekajo v priljubljenem skopskem lokalu Menada in se odvijajo vsak prvi torek v mesecu. Na branjih lahko bere vsak, ki piše in se želi predstaviti publiki. Obiskanost dogodka je neverjetna, človek težko najde prost kotiček zase. Poezija mlade pesniške generacije je poezija življenja, ljubezenska poezija, poezija vsakdana, socialna in družbenokritična poezija. To je poezija, ki v literarni prostor vnaša svežino, energijo, mladost in odmik od mitologije in zgodovine, ki so se je posluževale prejšnje generacije. Med predstavnike mlade pesniške generacije se uvrščajo (med drugim): Nikolina Andova Šopova, Mane Manušev, Ana Golejška, Bistra Kumbaroska, Snežana Stojčevska, Biljana Stojanovska, Gjoko Zdraveski, Davor Stojanovski, Mitko Gogov, Darko Lešoski, Josip Kocev, Duško Krstevski, Toni Popov, Mitko Apostolov…

 

Iz plejade odličnih in raznovrstnih pesnikov sem izluščila pet avtorjev, ki se bodo tu predstavili vsak s po eno pesmijo. Pridih urbanosti, družbenokritičnosti in skopskega vsakdana nam ponuja Ana Golejška. S pesmijo Gjoka Zdraveskega boste vstopili v svet meditacije, ljubezenskega hrepenenja in dvoma, Biljana Stojanovska se v svoji pesmi dotika nikoli izpete teme o Romeu in Juliji in jo aktualizira, Snežana Stojčevska na svojevrsten, liričen način opeva tisto pravo ljubezen, Mitko Apostolov pa je romantik 21. stoletja, ki se igra z besedami in hrepeni po neuslišani ljubezni.

 

 

Ana Golejška

 

Zjutraj

 

Zjutraj

prodajalec časopisov

steguje roke proti nebu

morda pa tudi proti kakšnemu vozniku

ki živčno otresa pepel na semaforju

išče novice iz sveta

čeprav ne vidi dlje od svojega praga.

 

Upanje je tam zgoraj

kjer žerjavi prenašajo betonsko džunglo

ki se zatakne kot oblak

pa ni nebotičnik

otroci jočejo: »Nočem v vrtec«

življenje je v leru.

V trgovskih centrih odklepajo vrata

in tekoče stopnice ter blagajne

zaklepajo pa srca in duše

saj se krade na polno.

Srka se kava na galone

in sanja na tone

in nihče ne ve za to.

 

Telefoni pošiljajo e-maile

službe iščejo stranke

upokojenci hitijo k poslednjemu gramu sonca

v vrste pred banke

 

Avtobusi hranijo zgodbe

po utrujenosti prejšnjega dne diši

ulični vogali hrepenijo po barvi

mestu do šale ni

 

In si misliš

kam smo prišli

vsako jutro

namesto prebujanja

spimo

in hitimo, se potepamo, na hitro beremo

v naglici jemo

sami sebi krademo

in vse to

se začne zjutraj.

 

 

Gjoko Zdraveski

 

s te strani ni lahko

 

nenehno brskati

po besedah. stokrat meriti

da ni nekdo pretežek

predvidevati vsakega zmedenega nasmeška

tistemu, ki mu je namenjena beseda. se spomniti

nove ki bo pomirila in razložila

odkrivati opombe in si izmisliti

novih pomenov. da se v trenutku ko si sam strezniš

in se spustiš v izvor zla

se iščeš v prepadu. kakor da bi

moral vedeti vse. kakor da bi ti moralo biti vse jasno

 

in zakaj vse to? le zato ker ti je dano

ljubiti in zato ker ljubiš glasno?

 

 

Biljana Stojanovska

 

***

 

Če se Romeo in Julija ne bi ubila,

bi bila njuna ljubezen podobna najini.

Romeo bi lagal, da mora na potovanje,

Julija pa, da se je zadržala v službi,

da bi lahko visela v gostilni.

Naslednji dan pa bi, kot da ni nič bilo,

ritualno pila kavo,

se dotikala s stopali pod mizo,

medtem ko bi se pogovarjala o zgodbah v dnevnem časopisju.

Če se Romeo in Julija ne bi ubila

bi si zagotovo našla ljubimce.

 

 

Snežana Stojčevska

 

Praznina in celota

 

Po dolgem ljubljenju si se usedel

in prižgal cigareto,

jaz sem oblekla tvoj zelen frotirast spodnji del pižame.

Nikoli se mu nisem mogla upreti,

na njem je bilo nekaj pomirjujoče zmagoslavnega.

Usedla sem se za tabo in te objela z nogami

se naslonila z golimi prsmi nate

združila dlani točno ob tvojem srcu,

tako sem lahko občutila bitje,

tako sem v svojih dlaneh

imela tvoje srce.

Kakor eno bitje sva obstala v času. Dolgo.

 

Popolna, prava, je bila moja prva ljubezen.

Nato sem odšla iskat nekaj več.

Vse kar sem včasih našla je bilo manj,

veliko, veliko manj.

 

Pozneje z leti si ti nisem upala napisati pesmi.

 

Včasih te sanjam …

To so vedno iste sanje v katerih sediš na klopi

pod vrbo žalujko

katere veje se zibajo v smeri vetra.

V sončnem zahodu.

Pridem in se usedem zraven.

Ne sprašuješ kje sem bila, kaj sem počela,

zakaj me ni bilo,

niti zakaj sem sploh odšla?

Le objameš me.

Enostavno. Preprosto. Lahkotno.

Včasih jaz čakam tebe,

sedim na klopi in gledam  sončni zahod.

Prideš in se usedeš zraven mene.

Ne sprašujem, kje si bil, kaj si počel,

zakaj nisi prej prišel,

niti zakaj si mi dovolil oditi?

Le objamem te.

Enostavno. Preprosto. Lahkotno.

 

Takrat začutim tisti isti mir,

ki sem ga občutila v jutrih,

ko sem te oblečena v tvojo pižamo

objemala z nogami

in držala tvoje srce v dlaneh.

 

Le takrat čutim, da sem v celoti,

brez praznine, brez delčka, ki manjka,

absolutna, edinstvena celota …

Kakor ko se vrneš domov po dolgem potovanju

in zaznaš tisti znani vonj,

toplino doma, blaženost raja,

kjer obstajava le midva in bitje najinih src

v tišini.

 

Če bi vedela, da je raj takšen, bi še enkrat umrla.

 

Zbudim se tresoča od te nezemeljske ljubezni.

Nato se vlečem po blatnih ulicah,

po asfaltu, skozi sivino dneva,

v iskanju nоve ljubezni,

v iskanju  nečesa več,

najdem nekaj manj,

veliko, veliko manj.

 

 

Mitko Apostolov

 

Uganka, ki jo bo ona uganila

 

Srečen sem, ker me imaš

in nesrečen, ker te nimam.

Četudi te nimam, bom imel srečo, ker sem te imel

četudi te imam, bom imel nesrečo, ker naju nisem imel.

 

Vendar, tudi če imaš ti mene in imam jaz tebe

bova srečna v sreči?

ali če nimam tebe in ti nimaš mene

bova srečna v nesreči

ali nesrečna za srečo?

 

 

Iz makedonščine prevedla: Lara Mihovilović

 

 

O avtorjih

 

 

ANA GOLEJŠKA

Ana Golejška je rojena leta 1987 v Skopju. Diplomirala je na Oddelku za splošno in primerjalno književnost na Filološki fakulteti Blaže Koneski v Skopju. Nastopa na številnih pesniških festivalih, med drugim je nastopila tudi na Struških večerih poezije leta 2011, na pesniškem večeru Noč brez interpunkcij. Njene pesmi so objavljene v Antologiji najmlajše makedonske poezije in proze z naslovom Veterot nosi ubavo vreme (Veter prinaša lepo vreme) iz leta 2012, v Antologiji mlade sodobne avantgardne makedonske poezije (2012) in v Lirskem dodekameronu ─ antologiji mlade makedonske poezije (2012). Septembra 2013 je izdala svoj prvenec ─ poezijo o ritmu svojega življenja, Љубов на улица (Ljubezen na ulici). Ana Golejška je soustanoviteljica pesniških večerov Astalni proekcii – pesniških branj, ki se odvijajo vsak prvi torek v mesecu. V prostem času kuha za brezdomce in aktivno pomaga ljudem v stiski. Slovenski publiki se je prvič predstavila leta 2014 na mednarodnem pesniškem festivalu Mlade rime v Ljubljani.

 

GJOKO ZDRAVESKI

Gjoko Zdraveski je rojen leta 1985 v Skopju. Diplomiral je na Oddelku za splošno in primerjalno književnost na Filološki fakulteti Blaže Koneski v Skopju, danes pa predava makedonski jezik na Filološki fakulteti v Nišu. Piše poezijo, kratke kratke zgodbe in eseje. Izdal je tri pesniške zbirke: Palindrom z dvojnim n (Палиндром со две н, 2010) Hiša za ptice selivke (Куќичка за птици-преселници, 2013) in Ljubavina (2016) . Zdraveski je s skupino pesnikov iz Srbije in Makedonije objavil tudi zbirko Torto skozi okno (Tortu kroz prozor, 2010). Njegove pesmi so bile objavljene v številnih antologijah in revijah: Veterot nosi ubavo vreme (Veter prinaša lepo vreme) iz leta 2012, Lirski dodekameron ─ antologija mlade makedonske poezije (2012) in drugih. Nastopal je na številnih pesniških festivalih, slovenski publiki se je predstavil leta 2013 na festivalu Mlade rime v Ljubljani in leta 2015 na Dnevih vina in poezije na Ptuju. Skupaj z Ano Golejško je ustanovil pesniške večere Astalni proekcii.

 

BILJANA STOJANOVSKA

Biljana Stojanovska je rojena leta 1984 v Skopju. Diplomirala je na Oddelku za makedonsko književnost in južnoslovansko književnost na Filološki fakulteti Blaže Koneski v Skopju. Dela kot novinarka v dnevnem časopisu Nova Makedonija. Njene pesmi so bile objavljene v reviji za poezijo Mugri, v Antologiji sodobne makedonske poezije “100.000 Poeti za promena” (100.000 Poetov za spremembo, 2015, Kontext). Nastopala je na številnih pesniških branjih. Redno nastopa na pesniških večerih Astalni proekcii. Leta 2015 je izšel njen pesniški prvenec Зборовите немаат значење (Besede nimajo pomena).

 

SNEŽANA STOJČEVSKA

Snežana Stojčevska je rojena leta 1980 v Skopju. Diplomirala je na Oddelku za pedagogiko na Filozofski fakulteti v Skopju. Svojo poezijo je najprej objavljala na svojem blogu sneznobela.blog.mk. Nastopala je na številnih pesniških festivalih: Noč brez interpunkcij (Struški večeri poezije, 2011 in 2013), Pesniški večer v Velestovem (2013), Mednarodni literarni festival “DITËT E NAIMIT”(“Kreativne točke“ Center za kulturo in kulturološke študije, 2015) in drugih. Njen prvenec Шеќер по подот (Sladkor na tleh) je izšel leta 2012. Z drugo knjigo Под нулата (Pod nulo) je leta 2013 prejela nagrado  Beli Mugri, nagrado za najboljši pesniški prvenec za mlade avtorje. Leta 2015 je izšla njena tretja pesniška zbirka Модри фантазии (Modre fantazije). Njena poezija se je uvrstila v številne antologije sodobne makedonske poezije. Ima številne revijalne objave v različnih publikacijah ter objavlja na številnih spletnih portalih. Slovenski publiki se je prvič predstavila leta 2014 na mednarodnem pesniškem festivalu Mlade rime v Ljubljani.

 

MITKO APOSTOLOV

Mitko Apostolov je rojen leta 1987 v Tetovu. Diplomiral je na Strojni fakulteti v Skopju. Svojo poezijo in prozo je sedem let najprej objavljal na blogu mitkoto.blog.mk. Trenutno je aktiven na blogu beleshki.wordpress.com. Njegove pesmi so bile objavljene v revijah Čivluk in Akt (2015) ter v Antologiji sodobne makedonske poezije 100.000 Poeti za promena (100.000 Poetov za spremembo, 2015, Kontext). Redno nastopa na pesniških večerih Astalni proekcii. S svojo poezijo se je predstavil tudi v radijski oddaji Sviračinja na radiu Kanal 103. Pripravlja svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Сега силно ќе заврне (Začelo bo močno deževati).

 

LARA MIHOVILOVIĆ

Lara Mihovilović je rojena leta 1987 v Ljubljani. Študirala je na Katedri za hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2009 je bila na šestmesečni študijski izmenjavi v Skopju, kjer je izpopolnila svoje znanje makedonskega jezika. Z izbranimi prevodi makedonske poezije se je prvič predstavila leta 2013 na mednarodnem literarnem festivalu Lirikonfest v Velenju. Leta 2014 je za festival Mlade rime prevedla izbrane pesmi mladih makedonskih pesnic.  Oktobra 2015 je bila gostja literarne rezidence v Skopju, kjer je spoznala najmlajšo makedonsko literarno sceno. Prevaja iz hrvaščine, srbščine in makedonščine v slovenščino in iz slovenščine v hrvaščino. Tudi sama piše pesmi.

 

proekcii