Douglas Stuart: Shuggie Bain
Založba: Mladinska knjiga Leto izdaje: 2022 Prevod: Jerca Kos
Z bookerjem nagrajeni prvenec škotsko-ameriškega pisatelja Douglasa Stuarta je pretresljiva pripoved o odraščanju v delavskem okolju postindustrijskega Glasgowa, ki je zaznamovano s pomanjkanjem, alkoholizmom in razklanimi družinskimi odnosi. Avtorjeva lastna izkušnja z maminim alkoholizmom in odkrivanjem samega sebe v izrazito tradicionalnem in patriarhalnem okolju je romanu, ki sicer ni avtobiografski, vdihnila pristnost prizorov neprestanega soočanja z nasiljem in odnosi, ki od otroka terjajo odraslost ter na njem puščajo nevidne, a neizbrisljive posledice.
Protagonist romana, Shuggie Bain, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odrašča v predmestju Glasgowa. V okolju postindustrijske Škotske, v kateri se delavski razred spopada z vse višjo brezposelnostjo in pomanjkanjem, se izriše družinska zgodba o soočanju z neperspektivnimi okoliščinami in družbo, ki ne dopušča individualnosti. Shuggiejev grob in v zakonu stalno nezvest oče po selitvi družine v rudarsko predmestje zapusti ženo in tri otroke, mama Agnes, že prej nagnjena k sanjarjenju in prekomernemu pitju, pa se vedno bolj pogreza v svojo odvisnost.
Neposredna in na podrobnosti osredotočena pripoved ničesar ne prepušča bralčevi interpretaciji. Opise, ki predvsem v upodabljanju najtemnejših trenutkov alkoholizma spominjajo na naturalistične romane, dopolnjuje otroška perspektiva. Pogled v romanu sicer spremlja Agnes, njene tri otroke in občasno tudi moža, vendar večinoma od blizu spremljamo ravno najmlajšega sina Shuggieja, ki nosi breme skrbi za mamo in breme zavedanja lastne drugačnosti.
Na mamino postopno propadanje se otroci odzivajo različno, hčerka Catherine se odseli v tujino, sin Leek svoj pobeg najde v ustvarjanju risb in vsaj navidezni otopelosti, Shuggie pa je nanjo tesno navezan in ves čas goji upanje, da ji lahko pomaga, če se le dovolj potrudi. Njegovi dnevi, ki jih neprestano zaznamuje tesnoba, se odvijajo po nareku maminih razpoloženj, na katera se je navadil ustrezno reagirati in jih prepoznati po najmanjših znakih: »Tudi kadar je bila Agnes nekaj časa trezna, se mu krči niso nikoli povsem polegli. […] Že pred časom je nehal šteti njene trezne dni, saj se mu je zdelo, kot da mu polzi med prsti lep konec tedna: bolj je razmišljal o tem, krajši je bil. Zato ni več štel. […] Vedel je, čemu mora prisluhniti. Jadikovanje in hlipanje sta napovedovala, da bo noč naporna; hotela ga bo objemati in mu pripovedovati o moških, ki so jo prizadeli. Kadar je slišal kitare, country glasbo in otožno popevanje, mu je spodnje hlače zmočilo redko blato.«
Morda je najbolj literarno prepričljiv lik v romanu prav Agnes, ki je upodobljena v vseh protislovjih človeškega značaja. Ljubeča in groba do otrok, ponosna in krhka v odnosu do okolice, močna, a hkrati samodestruktivna. Agnes je nedvomno žrtev svoje okolice in okoliščin, vendar tudi sama povzroča bolečino in trpljenje sebi in drugim. Njena nezmožnost soočenja s samo seboj, vzvišenost nad delavskimi družinami v novi soseščini, ki jim je v resnici, čeprav tega ne opazi, zelo podobna, zanemarjanje otrok in niz vedno bolj uničujočih odločitev v bralcu vzbujajo paleto različnih čustev in jo s tem izrisujejo kot oprijemljivo, večplastno osebo, ki je ne moremo ne opravičevati ne dokončno obsoditi.
Hkrati pa se roman konsistentno dotika še ene velike teme, praktično do konca romana neizrečene, a vendar jasno izpostavljene homoseksualnosti glavnega junaka. Shuggie je zaradi svoje feminiziranosti in zanimanj, ki po mnenju okolice pritičejo dekletom, tarča medvrstniškega nasilja in celo posmehovanja odraslih iz soseščine. Roman pred bralca postavi otroka, ki zelo dolgo nima niti možnosti, da bi si postavljal vprašanja o sebi, saj ga okolje, v katerem je odkrit pogovor nemogoč, prisili v tišino in samozanikanje. Nekoliko se razrahljata šele čisto na koncu pripovedi.
Prevod romana je gotovo predstavljal poseben izziv, saj je jezik izvirnika prepreden s posebnostmi škotske urbane in delavske govorice. Kljub nekaterim prostorsko zamejenim referencam, ki so se izgubile v prevodu, prevajalka Jerca Kos z uporabo različic pogovorne slovenščine uspešno upodobi živahno raznolikost komunikacije med literarnimi osebami iz različnih plasti družbe in tako slovenskega bralca za nič ne prikrajša.
Shuggie Bain je večplasten, mojstrsko spisan roman, ki je požel velik uspeh pri kritikih in bralcih, ker se z neposrednostjo, ki pa jo spremlja velika mera občutljivosti, dotika bolečih plasti družbenega življenja. Brezkompromisnost pripovedi, ki ničesar ne olepšuje, a se ustavlja tudi pri trenutkih upanja, pritegne bralčevo pozornost in jo kljub obsežnosti romana tudi zadrži.
Uredila: Eva Ule
Lektorirala: Tjaša Mislej
Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.
