Prepišno uredništvo 2016: Elektronske revije
Na četrkovi okrogli mizi o spletnih literarnih revijah so se z Andrejem Hočevarjem pogovarjali Peter Semolič, urednik Poiesisa, Manca G. Renko, odgovorna urednica AirBeletrine, in Lara Paukovič, urednica literarne rubrike pri Koridorju. Najprej so spregovorili nekaj besed o tem, kako so posamezne spletne revije nastale, ob čemer je vredno opozoriti na to, da je AirBeletrina edina spletna literarna revija, ki občasno izide kot tiskovina, in sicer v obliki poletnih zgodb, kar se zdi urednici, Manci G. Renko, »fino zlasti zato, da ljudje pridejo v stik s slovensko literaturo.« Na drugi strani je začetek Poiesisa povezan z blogom Metamorfoza, Koridor, sprva delujoč samo na družbenih omrežjih, pa je od vseh omenjenih najmlajša in hkrati edina spletna revija, ki ne obsega le literarnih vsebin, temveč pokriva vsa umetnostna področja.
V nadaljevanju je beseda nanesla tudi na honorarje; Airbeletrina je edina izmed omenjenih literarnih spletnih revij, ki svoje prispevke honorira, kljub temu pa težav z iskanjem novih sodelavcev nimajo niti pri Koridorju niti pri Poiesisu; Semolič je poudaril, da približno polovico avtorjev k sodelovanju povabi sam, druga polovica pa prispevke pošlje sama od sebe. Na drugi strani so sodelavci Koridorja v povprečju najmlajši – nekateri prispevke pošljejo kar sami, večina pa se s spletno stranjo in načinom dela seznani preko avtorjev, ki so že pri Koridorju in jih povabijo k morebitnemu sodelovanju. Pri tem je literarna urednica dodala, da se ji zdi Koridor med drugim tudi pomembna odskočna deska, saj večina avtorjev kasneje piše za več različnih literarnih revij, s čimer se ji ne zdi čisto nič narobe. Preostala sogovornika sta se s tem strinjala, je pa Manca G. Renko komentirala, da bi avtorji, če bi bili ustrezno plačani, najverjetneje ostali zvesti zgolj eni izmed njih. V nadaljevanju so spregovorili tudi o omejenih finančnih sredstvih, ki velikokrat zamujajo, in dejstvu, da Koridor in Poiesis svojih objav zaenkrat ne honorirata – oba urednika seveda upata, da se bo to v kratkem spremenilo.
Na Hočevarjevo vprašanje o tem, kje vidijo problem literarnih spletnih revij, so se uredniki strinjali, da spletne revije ljudje jemljejo pretirano samoumevno, podobno kot downloadanje filmov, torej kot nekaj, kar bi a priori moralo biti zastonj. Na drugi strani so za tiskane revije pripravljeni odšteti nekaj denarja, kljub temu da se večina vsebin vedno hitreje seli na splet in da tiskane revije bere vedno manj ljudi.
Lara Paukovič meni, da si omenjene spletne revije do neke mere so konkurenčne, vendar je po drugi strani Koridor še premlad, da bi ga lahko smatrali kot enakovrednega tekmeca ostalim, saj bo to zares mogoče šele takrat, ko bo društvo dopolnilo dve leti, kolikor jih potrebuje za prijavo na različne razpise. Ciljna skupina Koridorja so predvsem mladi in študentje, ki radi berejo in pišejo in po besedah literarne urednice ne vedo točno, kaj bi s tem storili. Njim Koridor lahko pomaga, da izpilijo svoje pisanje, dobijo pogum in grejo naprej. Semolič je poudaril, da je šokiran nad številom ljudi, ki jih berejo, njihov prvotni namen pa je bil, da se pesnikom odpre določen prostor, kar jim je tudi uspelo.
