Pregled leta 2025: LITERATURA
Leto 2025 je zaznamovala raznolika in živahna literarna produkcija, prepletena z odmevnimi izdajami, festivalskimi srečanji ter napetim pričakovanjem razglasitev osrednjih slovenskih literarnih nagrad. Literatura se je znova izkazala kot prostor premisleka in estetskega tveganja, ob tem pa tudi kot tiho zatočišče, ki mu pravimo bralska intima. Tako se tudi letošnje književno leto odpira pogledu nazaj in vabi k skupni refleksiji.
V zandjih letih se v Sloveniji spodbuja tako branje kot pisanje žanra, v letošnjem letu smo se lahko razveselili tako novih izdaj zbirke Piknik (LUD Literatura), in sicer Tihe kristalizacije Yoko Ogawa in Drevesa Percivala Everetta. Uspešno se je nadaljevalo tudi izdajanje ljubezenskih romanov v lansko leto ustvarjeni zbirki Cankarjeve založbe Razmerja. Izšli so romani Najboljše šele pride Petre Julie Ujawe, Ne poznam je Suzane Zagorc in Cimra Simone Hamer. Izstopajoč žanrski dosežek letošnjega leta pa je gotovo nominacija kriminalke Maše Jelušić Profesor je končno mrtev za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec.
Slovensko književnost opazno zaznamuje tudi pisanje o urbanem okolju, predvsem o dogajanju in zaznamovanosti življenja v Ljubljani. Čeprav je slednje še vedno prisotno, se počasi, tako se zdi, “mestni trend” malce umirja. Avtorji_ce namreč vse več pišejo o naravi, pri tem pa se poslužujejo raznoterih perspektiv. Roman Težka voda Pie Prezelj (Goga, 2023), denimo, je naravo uporabil za simboličen prikaz duševnega usihanja in razkroja likov, poetični roman Anje Radaljac prst v prekatu (Litera, 2025) kot alternativno možnost skupnosti, eseji Nataše Kramberger Po vsej sili živ (Goga, 2023) in roman Primerljivi hektarji (LUD Literatura, 2017) se posvečajo kmetovanju, spopadanju in sobivanju z naravo, roman Ajde Bračič Kresničevje (LUD Literatura, 2025) pa so poetičen in kritičen vpogled v razmerje med naravo in človekom.
Celje, Gostiteljica Fabule
Pozimi je za prevodno literaturo in pogovore s številnimi mednarodno priznanimi in nagrajenimi avtorji_cami poskrbel festival Fabula, ki se je tokrat preselil v Celje. Bralci so se lahko srečali z novoprevedenim romanom Guadalupe Nettel, Gostiteljica (prevod: Veronika Rot), romanom Razkropljeni po zemlji Yoko Tawada (prevod: Domen Kavčič), romanom Adina soba Sharon Dodua Otoo (prevod: Sara Virk), avtobiografskim romanom Hidžra Saifa ur Rehman Raje in romanom Psi Dore Šustić (prevod: Maja Kovač).
Prepišna pomlad
Med 13. 5. in 16. 5. je v prostorih LUDe knjigarne potekalo Prepišno uredništvo, ki si je tokrat izbralo naslov Prosto po prostoru. V središču je bila povezava med literaturo in prostorom, ki ju je mogoče razumeti nadvse široko; tako v smislu gradnje notranjih literarnih svetov kot vplivu književnosti na zunanje, konkretne prostore.
Maja so podelili tudi nagrado desetnica za otroško in mladinsko književnost, ki jo je letos prejel Andrej E. Skubic za prozno delo Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Cankarjevo nagrado je prejela Barbara Korun za pesniško zbirko vnazaj. Nagrado za najboljšo kratko zgodbo, ki jo podeljuje revija Sodobnost, je prejela Nastja Vidmar za zgodbo Jelenja ženska. Nagrado za najboljši esej, ki ga podeljuje ista revija, je prejel Primož Vidovič za esej Vpijoči v puščavi.
September sredi poletja
Uvod v poletje je za literate in ljubitelje knjig gotovo vsakoletna podelitev nagrade kresnik na Rožniku. Druženje na hribu Rožnik je tudi tokrat bilo polno iskrivosti in novih živahnih vezi, tako zaradi predstavitev nominirancev kot tudi zaradi mladih umetnikov Delove rubrike Mlado pero. Za nagrado so bili letos nominirani romani Onečejevalec Kazimirja Kolarja, prst v prekatu Anje Radaljac, Kurja fizika Ferija Lainščka, Ćrtice Tine Perić in September Ane Schnabl. Romanopiska, prevajalka in avtorica kratkih zgodb Ana Schnabl pa je bila tista, ki je letošnji tradicionalni kres tudi prižgala. Priznanje mlado pero sta prejeli pesnica in glasbenica Alja Pušič ter kritičarka Petruša Golja.
Sezona nagrad
Za nagrado kritiško sito, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov za najboljše literarno delo, so izbirali med Kazimirjem Kolarjem z romanom Onečejevalec, Natašo Kramberger z zbirko esejev Po vsej sili živ, Ano Svetel z zbirko kratkih zgodb Steklene stene, Ano Schnabl z romanom September, Manco G. Renko z zbirko esejev Živalsko mesto in Petrom Semoličem s pesniško zbirko Žalostinke za okroglo zemljo. Leta 2025 je kritiško sito prejela pisateljica Ana Svetel.
Avgusta se selimo na pesniški Ptuj, kjer potekajo Dnevi poezije in vina. V fokusu sta bila slovenski avtor Boris A. Novak in izpostavljeni avtorji Gioconda Belli, Nikola Mandžirov in Gojko Božović . V tem sklopu sta izšla tudi v slovenščino prevedena izbora poezije častnih gostov Nikole Mandžirova Šestilo v času in Gioconde Belli Ognjeno drevo. Na festivalu se je s svojim zvočnim performansom Ka plja bregove dere predstavila tudi pesnica Lara Božak, organizirano pa je bilo tudi branje finalistov 25. Festivala mlade literature Urška. Ptuj je tako omogočil stik med različnimi literarnimi generacijami in odprl številne medkulturne razprave ter povezovanja.
Poleti je bila podeljena tudi Stritarjeva nagrada, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za izjemno kritiško delo. Nova Stritarjeva lavreatka je Maja Travnik Vode, ki se po presoji strokovne žirije (lanska nagrajenka Petra Koršič, urednik in pesnik Kristian Koželj in Mirana Likar) recenziranih del loteva z enciklopedično temeljitostjo.
Mestna občina Celje je Veronikino nagrado, nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta, med nominirankami, ki so bile Ana Pepelnik z zbirko v drevo, Peter Semolič z Žalostinkami za okroglo zemljo, Alojzija Zupan Sosič z zbirko Drevo delfin, Stanka Hrastelj z zbirko Vznožje in Natalija Milovanović s Tujo Mehkobo, podelila slednji. Malo Veroniko, nagrado za najboljšo dijaško pesem, je prejela Hana Vuga, zlatnik poezije, ki se podeljuje pesniku ali pesnici za celoten pesniški opus, pa je prejel Peter Kolšek.
Jeseni so podelili Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, ki jo je prejel Brane Senegačnik za zbirko Prosojnosti. Nagrado večernica, ki se podeljuje za najboljše slovensko otroško in mladinsko delo, so podelili Andreju E. Skubicu za roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Zmagovalka letošnjega festivala mlade literature Urška je pesnica Alja Pušič. Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem pa je prejela Helena Pirih Rosa.
Za najboljše esejistično delo je Rožančevo nagrado prejela prevajalka in esejistka Urša Zabukovec za knjigo La Routine: Dostojevski in transhumanizem. Julija Potrč Šavli je za prevod kratkoprozne zbirke Duša ob cesti estonskega avtorja Urmasa Vadija prejela Sovretovo nagrado za vrhunski prevod leposlovja. Podeljena je bila tudi Jermanova nagrada za prevod družboslovnih in humanističnih besedil, in sicer prevajalki Heleni Marko za prevode del Ivana Illicha: Razšolanje družbe Vernakularni spol, Pravica do koristnega brezdelja in Onkraj ekonomije in ekologije.
Na festivalu Vilenica je istoimensko nagrado prejel Georgi Gospodinov. Slovenski avtor v središču Vilenice 2025 je bila Maja Haderlap. Prejemnica pisateljske nagrade SEP za mlade avtorje pa je slovenska pisateljica Ana Svetel. Mladim ustvarjalcem je prav tako namenjen festival itn., ki so ga na Vodnikovi domačiji letos izvedli že deveto leto in literarno 2025 popestrili z literarnimi večeri in predavanji na temo literature.
Od daleč, Sončnice
Predolgo poletje z vznemirljivimi naznanilom preseka založba Hiša poezije, in sicer z razkritjem zmagovalcev njihovega natečaja za objavo pesniške zbirke Sončnica, vsa nora od svetlobe. Lansko leto so bili zmagovalci Marcello Potocco s pesniško zbirko Dnevnik zelene premičnice , Matej Krajnc z zbirko Mariborska, Živa Čebulj z zbirko Praznih rok, Blaž Lukan z zbirko Fànce Fànce, Maruša Mugerli Lavrenčič z naslovom Od daleč, Marko Matičetov z naslovom V notranjosti so pokrajine in Franci Novak z zbirko Zgodbe o tebi.
Otvoritev novega festivala
Med šestim in devetim novembrom je prvič potekal festival namenjen kriminalkam, Krimifest. Program festivala je vključeval različna branja, filme, pogovore o kriminalkah, trilerjih in detektivkah. Pobudo za festival je podala programska skupina, ki jo sestavljajo Maša Jelušič, Andrej Blatnik in Karmen Petric. V sklopu festivala so ustanovili tudi dve novi nagradi. Nagrada pila je temeljilo na opažanju, da se tradicionalne literarne nagrade izogibajo žanrskim delom. Žirijo sestavljajo Ana Geršak (predsednica), Simon Popek, Veronika Šoster (podpredsednica), Marcel Štefančič jr. in Damjan Zorc. Prvo pilo, nagrado ki se podeljuje na vsaki dve leti, je prejel Avgust Demšar z delom Estonia. Druga nagrada pa je nagrada za najboljšo kratko kriminalno zgodbo, ki jo je prejel Kamil Lorencij.
Refleksija 41. Slovenskega knjižnega sejma
Po pestrem spomladanskem literarnem dogajanju je Slovenski knjižni sejem prvi dogodek, ki predstavlja prehod v jesensko obdobje literarnega dogajanja. Nanj se založniki pripravljajo že mesece v naprej, njihov trud pa je vsako leto viden s še bolj dovršenimi stojnicami in izpopolnjenimi koncepti. Vsako leto je govora o tem, kako je knjižni sejem izrazito kapitalistično usmerjen ter da za manjše založbe, ki v veliki meri prispevajo h kulturnosti temu kulturnemu sejmu, ni poskrbljeno. Po družbenih omrežjih smo lahko spremljali veliko negodovanja manjših založb, ki so napovedovale bojkot in v naslednjem letu celo umik iz knjižnega sejma. Zelo zanimiv se nam je zdel predlog avtorice in založnice Anje Zag Golob, da bi manjše založbe v istem času organizirale svoj sejem, sejem na Gospodarskem razstavišču pa bi s tem izgubil svoj čar, kulturnost in lepo vzdušje, ki ga ustvarjajo ravno manjše založbe. Te ne vodi miselnost ustvarjanja čim večjega zaslužka, ampak iskrena želja po izdajanju kvalitetnih knjig, ki pomembno doprinesejo k razvoju kulturnega in intelektualnega okolja v Sloveniji. Zanimivo bo torej spremljati, kako se bo sejem razvijal v prihodnje in ali bodo manjše založbe uspele povzdigniti svoj glas.
Poleg predstavitev založb, sejemskih popustov, kulturnih dogodkov pa je sejem pomemben tudi zato, ker se na tem mestu podeljujejo številne nagrade. Schwentnerjevo nagrado za založništvo je prejel avtor, založnik in univerzitetni profesor Andrej Blatnik, ki je v svojem govoru naslovil ravno problematičnost usmerjenosti založništva zgolj na kapital, prodajanje angleških knjig in ustvarjanje vsebin z umetno inteligenco.
Nagrado za najboljši prvenec je prejela pesnica Martina Potisk za pesniško zbirko Ena na ena, naziv Naj knjiga leta pa je prejela knjiga Pozabi vse, kar veš o spominu Nika Škrleca (Založba Miš, 2025). Nagrado za najboljšo poslovno knjigo je izdala Založba UMco in sicer z naslovom Prevlada: Umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet avtorja Parmyja Olsona. Kot najbolj dovršen primer celovitega oblikovanja se je izkazala knjiga Risba in refleksije, ki jo je oblikovala Helena Ravnikar, izdali pa sta jo Slovenska matica in Fakulteta za arhitekturo.
Nagrado za najboljšo izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo je prejela knjiga Pasje poletje avtorice Gaje Kos, ulistrirala pa jo je Ana Zavadlav (Miš, 2024). Isto nagrado, le da gre za prevedeno delo, je prejela knjiga z naslovom Tihotapci avtorice Annet Huizing, ki jo je prevedla Mateja Seliškar Kenda (Zala, 2024).
Ta veseli dan
Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2026 bosta februarja prejela koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Nagrade Prešernovega sklada pa bodo prejeli scenaristka in režiserka Petra Seliškar, pesnica Ana Pepelnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, režiser in direktor fotografije Gregor Božič, skladateljica Petra Strahovnik ter dramska igralka Tina Vrbnjak.
Nagrade v mednarodnem prostoru
Najpomembnejšo francosko nagrado Prix Goncourt je prejel Laurent Mauvignier za roman La Maison vide. Nobelovo nagrado za literaturo je letos prejel madžarski avtor László Krasznahorkai. Bookerjevo nagrado pa si je z romanom Flesh prislužil madžarsko-britanski avtor David Szalay. Nagrado Evropske unije za književnost je lansko leto prejela Nicoletta Verna z romanom I giorni di Vetro.
Urednici literarne redakcije vam ob zaključku pregleda leta iz srca želiva srečno novo leto, polno radovednega branja, odprtosti za raznolike literarne glasove ter knjig, ki ostajajo in odpirajo nova vprašanja. Ob refleksiji literarnega dogajanja leta 2025 se je znova izkazalo, da slovenski literarni prostor ostaja živ, razgiban in dovzeten za nove poetike, generacijske premike ter sveže perspektive, ki bogatijo skupni dialog. Naj bo leto 2026 še naprej ustvarjalno, drzno in bralsko navdihujoče. Tudi letos sva izbor najljubših del omejili na tri posebej izstopajoče naslove, ki jih navajava spodaj in za katere upava, da bodo našli pot na vaš bralni seznam.
Stripi? Stripi!
Leta 2025 smo obeležili in praznovali stoletnico rojstva velikega klasika slovenskega stripa in
animiranega filma Mikija Mustra. Ob tej priložnosti je v Mestnem muzeju Ljubljana še do 22.
februarja na ogled razstava, ki z izbranimi izvirnimi deli in dokumentiranimi predmeti oživi
čas, ko sta Ljubljana in z njo cela Slovenija zaživeli s stripom, risankami in reklamami. Poleg
tega je Ministrstvo za kulturo letos razglasilo nacionalni dan stripa, ki ga bomo odslej
praznovali 22. novembra!
V začetku oktobra je 12. stripovski festival Tinta tudi letos združil stripovske navdušence
vseh starosti. Pester program festivala se je zaključil s podelitvijo nagrad zlatirepec in
mednarodne nagrade za prevode stripovskih del Sophie Castille Award. Za nagrado zlatirepec
potegovalo 110 stripovskih naslovov: 26 domačih stripov za otroke in mlade, 53 prevodov
stripov za otroke in mlade, 15 domačih stripov za odrasle ter 16 prevodov stripov za odrasle.
Žirijo so sestavljali striparka Dora Kaštrun, stripovska kritičarka in članica uredništva revije
Stripburger Katja Štesl ter grafični oblikovalec in poznavalec stripov Žiga Valetič.
Med izvirnimi slovenskimi deli sta najbolj izstopali Lažninka Mance Krošelj in Maše Ogrizek
(Založništvo tržaškega tiska, 2025), ki je prejela nagrado za najboljši domači strip za otroke
in mlade, ter dokumentaristični strip Iz jame Katarine Šeme (VigeVageKnjige, 2024), ki je
prejel zlatirepca za najboljši domači strip za odrasle. Zlatirepca za najboljši prevedeni strip za
otroke in mlade je prejel Mohi Noemie Marsily in Isabelle Ciely (Mladinska knjiga, 2024;
prevod: Mojca Medvedšek), za odrasle pa Moška koža Huberta Zanzima (VigeVageKnjige,
2024; prevod: Saša Jerele).
Drugo leto zapored pa se je na festivalu podelila tudi mednarodna nagrada za prevode
stripovskih del Sophie Castille Award, ki je nastala leta 2022 v spomin na prezgodaj umrlo
Sophie Castille, dolgoletno mednarodno direktorico za prodajo stripovskih pravic in licenc
pri Mediatoon ter soustanoviteljico platforme Europe Comics. Nagrado v kategoriji prevoda
stripa za otroke je prejela Jedrt Maležič za prevod stripa: Supervikend ob oceanu, Gaelle
Almeras (Morfemplus, 2024), Julija Potrč Šavli pa je za prevod stripa Oksi Mari Ahokoivu
(VigeVageKnjige, 2024) prejela nagrado Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa za
odrasle.
Urednice literarne redakcije vam ob zaključku pregleda leta iz srca želimo srečno novo leto, polno
radovednega branja, odprtosti za raznolike literarne glasove ter knjig, ki ostajajo in odpirajo nova
vprašanja. Ob refleksiji literarnega dogajanja leta 2025 se je znova izkazalo, da slovenski
literarni prostor ostaja živ, razgiban in dovzeten za nove poetike, generacijske premike ter sveže
perspektive, ki bogatijo skupni dialog. Naj bo leto 2026 še naprej ustvarjalno, drzno in bralsko
navdihujoče. Tudi letos sva izbor najljubših del omejili na tri posebej izstopajoče naslove, ki jih
navajamo spodaj in za katere upamo, da bodo našli pot na vaš bralni seznam.
Ajda Klepej priporoča:
- Živa Čebulj: Praznih rok (Hiša poezije, 2025),
- Paweł Huelle: Srebrni dež: izbrane zgodbe (Cankarjeva založba 2025),
- Velibor Čolić: Vojna in dež (Založba Goga, 2025).
Lara Gobec priporoča:
- Colombe Schneck: Diptih (NO!Press, 2025),
- Dora Šustić: Psi (Beletrina, 2025),
- Natalija Milovanović: Tuja Mehkoba (Center za slovensko književnost, 2025).
Eva Ule priporoča:
- Monika Herceg: Čas pred jezikom (Goga, 2025)
- Baptiste Chaubard & Thomas Hayman: Ideal (VigeVageKnjige, 2025)
- Ana Pepelnik: V drevo (LUD Šerpa, 2025)
Lektoriral: Tjaž Mihelič
