Pregled leta 2024: LITERATURA
Leto 2024 je postreglo s številnimi kvalitetnimi knjigami, festivali in vznemirjenjem ob pričakovanju nagrajencev številnih literarnih nagrad. Literatura se je spet izkazala za radoživo polje, ki predvideva predvsem rast in dialog, nenazadnje pa tudi intimo, ki si jo bralec deli s prebranim besedilom. In tako bogato književno leto ponovno vabi k svoji refleksiji.
Dan v zalivu žanra
Pri Cankarjevi založbi so letos ustanovili novo zbirko Razmerja, osredotočeno na izdajo kvalitetnih ljubezenskih romanov, pri kateri so pod taktirko urednice Lare Paukovič izšli že trije romani. Srebrne vezi Kaje Bucik Vavpetič je tako ljubezenski kot fantazijski roman, ki vključuje še elemente slovenskega ljudskega izročila. Karmen Petric je izdala roman Prste stran, ki se loti prepovedanega razmerja med delovno terapevtko in njenim pacientom. Nenazadnje pa je izšel tudi roman Jerce Cvetko Padam na besede, ki raziskuje plati ljubezni v srednjih letih. Nova zbirka, ki se posveča posebnemu žanru, je še eden izmed poskusov oživljanja žanra v slovenskem literarnem založništvu. Trend, ki smo ga lahko kot izstopajočega opazili že pri kriminalki, z avtorji, kot so Tadej Golob, Irena Svetek in Avgust Demšar, se zdaj širi še na nezamenljive ljubiče.
Do konca odprto ljubljansko nebo
V zadnjem letu se je nabralo kar nekaj proznih del, ki so za svoj dogajalni prostor izbrala prav slovensko prestolnico Ljubljano. Sestrska romana Liu Zakrajšek Zajtrk prvakinj in Katarine Gomboc Čeh Nihče nikogar ne spozna oba sledita usodi mladih žensk, ki se prebijata čez kompleksno mrežo odnosov v velikem mestu.
Klemen Kordež se v novem romanu Nikogaršnji čas sprehodi čez množico likov, ki se pritiskom sodobnega časa upirajo ravno v Ljubljani. Iskanju svojega mesta pod soncem pa se posveti tudi roman Jasmina B. Freliha Ledeni možje, sicer izšel leta 2023, a nakazuje prav ta trend premišljevanja odnosov, ki se pletejo pod ljubljanskimi žarometi. K naštetim bi lahko navedli še fikcijski esej Muanisa Sinanovića Vse luči, ki hibriden spoj (ali pa nasprotje) proze in eseja uporabi za kritično osvetlitev ljubljanske kulturniške scene.

O poeziji Tudi pisati
Opazen trend na področju poezije je gotovo izstopajoča poetološka tema, ki jo raziskujejo mnogi avtorji. Med njimi velja omeniti Petra Semoliča in njegove Žalostinke za okroglo zemljo in Zorana Pevca s pesniško zbirko V sobi. Glede na konstantno spremenljivost literarnih tokov, ki vedno znova prinašajo nove književne glasove, je refleksija samega pesniškega postopka nujen korak k poglabljanju in razčlenitvi tako odnosa med pesnikom in besedilom kot tudi pesnikom in bralcem. V poeziji je intima nekaj, kar se razteguje z vsakim vstopom v besedilo, njena razsežnost pa nam že stoletja pusti in in ne pusti dihati obenem. Ljubezen do poezije in intima, ki jo prinaša tako pesniku kot bralcu, prevevata tudi vse lanskoletne pesniške zbirke, ki so zmagale na natečaju založbe Hiša poezije in s tem dobile naziv Sončnica, vsa nora od svetlobe. Poetološka tema pa izstopa predvsem pri pesnici Petri Bauman (Dan v zalivu) in Maje B. Krajnc (Mreža na dlani).
Zimski literarni Tuskulum
Začetek marca nas je s svežim naborom prevodov in literarnih dogodkov presenetil Festival Fabula. S poetičnim romanom Milene Marković Otroci se je spopadel prevajalec Muanis Sinanović, z romanom Napalm v srcu mladega vzhajajočega zvezdnika katalonske književnosti Pola Guascha pa Veronika Rot. Anja Simič je v slovenščino prevedla roman Lucie Faulerove Objela me bo smrt, ki brezkompromisno izreka težo soočanja s samomorom v družini. Zgodovino meje je zajela Meja Kapke Kassabove, ki jo je za slovenske bralce prevedla Petra Meterc. Nenazadnje pa so Fabulo zaznamovali tudi eseji Z one strani Marije Stepanove, ki zajemajo dvajset let avtoričinega ustvarjanja.
Vidno polje pomladi
Med 20. 5. in 23. 5. je v prostorih LUDe knjigarne potekalo Prepišno uredništvo s tokratnim naslovom Prizme poezije. V središču je bila seveda poezija in prevpraševanje njenega vpliva, dosega v sodobnem času. Maja so podelili tudi nagrado desetnica za otroško in mladinsko književnost, ki jo je letos prejela Nataša Konc Lorenzutti za prozno delo Jutri bom siten kot pes. Cankarjevo nagrado je prejel Denis Škofič za pesniško zbirko Tuskulum. Nagrado za najboljšo kratko zgodbo, ki jo podeljuje revija Sodobnost, je prejela Zala Vidic za zgodbo Zadeva: Prošnja za nakup stolov. Nagrado za najboljši esej, ki ga podeljuje ista revija, je prejel Ivan Verč za esej Klice tihe pripadnosti.
Drobne opazke čez poletje
Uvod v poletje je za literate in ljubitelje knjig gotovo vsakoletna podelitev nagrade kresnik na Rožniku. Prijeten sprehod na sam vrh, živahni pogovori mladih in nadobudnih umetnikov iz Delove rubrike Mlado pero, zanimivi intervjuji z avtorji na odru, razglasitev nagrajenca in prižig kresa, ki spominja na poganski običaj. Letos je tradicionalni kres prižgala avtorica romanov in kratkih zgodb Anja Mugerli, nagrado kresnik pa je dobila z romanom Pričakovanja. Poleg Anje Mugerli so bili za kresnika nominirani še romani Borisa Kolarja O vinu, kozah in drugih prevarah, Pie Prezelj Težka voda, Janje Rakuš Tri barve za eno smrt in Vlada Žabota Gral. Priznanje mlado pero sta prejela pesnik Pino Pograjc, ki je za svoj prvenec Trgetanje leta 2023 na knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši literarni prvenec, najboljšo kritiko v rubriki pa je spisala Anja Zidar.
Za nagrado kritiško sito, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov za najboljše literarno delo, so izbirali med samimi nominirankami: Anja Mugerli z romanom Pričakovanja, Nina Dragičević s pesniško zbirko Ampak kdo?, Jedrt Maležič z zbirko kratkih zgodb Dvoliki, Ana Pepelnik s pesniško zbirko to se ne pove in Pia Prezelj z romanom Težka voda. Leta 2024 je kritiško sito pripadlo pesnici Ani Pepelnik.
Naposled, čas festivalov
Avgusta potekajo Dnevi poezije in vina na Ptuju. V fokusu sta bila slovenski avtor Zdenko Kodrič in častni gostje Pia Tafdrup, Valžina Mort in Jacek Dehnel. V sklopu sta izšla tudi v slovenščino prevedena izbora poezije Pie Tafdrup Med vedno in nikoli ter Valžine Mort Pesem o belih jabolkih. Na festivalu so predstavili tudi prvo antologijo slovenske slemovske poezije Tri minute, ki jo je zbrala in uredila pesnica Petra Kolmanič. Zelo vzpodbudno je, da v zadnjem času nastaja veliko zanimivih antologij slovenske mlade poezije, kar pomeni, da se mladi umetniki kljub dobi individualizma povezujejo in sodelujejo med sabo. Spomnimo se na antologijo še neuveljavljenih slovenskih pesnic in pesnikov bog si ga drka na nas, ali pa H2SO4, zbirko slovenske uporniške poezije, ki sta obe izšli leta 2022.

Pia Tafdrup na Dnevih poezije in vina (foto: Albin Bezjak)
Poleti je bila podeljena tudi Stritarjeva nagrada, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za izjemno kritiško delo. Nova Stritarjeva lavreatka je Petra Koršič, ki se v literarnokritiškem delu osredotoča na poezijo. Nagrajenko je izbrala tričlanska žirija: Anja Radaljac, Mirana Likar Bajželj in Kristian Koželj, spremenili pa so tudi pogoje za podeljevanje nagrade. Letos je žirija spremenila tudi statut, ki je določal starostno omejitev za nagrajenca, in sicer je ta lahko dosegal največ 35 let. Žirija je ugotovila, da določba ni ustrezna, saj so nagrado prejemali posamezniki, ki na področju kritike delujejo tudi več kot desetletje, in ne gre za mlade obetavne kritike na začetku poti. Prav tako pa je bil po stari ureditvi iz nagrade izvzet marsikateri močan kritiški glas, ki je presegal starostno omejitev in kljub vloženemu trudu za svoje delo nikoli ni bil nagrajen.
Mestna občina Celje je Veronikino nagrado, nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta, med nominiranci in nominirankami, ki so Maja Miloševič Čustić (Vidno polje), Jure Jakob (Drobne opazke), Tonja Jelen (Od točke nič), Barbara Korun (Vnazaj) in Denis Škofič (Tuskulum), nagrado podelila slednjemu. Malo Veroniko, nagrado za najboljšo dijaško pesem, je prejel Timotej Kristijan Kovač, zlatnik poezije, ki se podeljuje pesniku ali pesnici za celoten pesniški opus, pa je prejel Boris A. Novak.

Pričakovanja jeseni
Pričakovanja se v jesenskem času vseh nas bralcev, še posebej pa pisateljev, močno stopnjujejo, saj se takrat odvija mnogo prireditev in v sklopu njih tudi podelitev nagrad. Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let sta si razdelila pesnica Miljana Cunta (Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo) in pesnik Robert Simonišek (Vračanje k čistosti). Za “distopijo, presvetljeno z upanjem v boljši svet”, ki nosi naslov Sneg, je avtorica Marjana Moškrič prejela večernico, ki se podeljuje za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo. Zmagovalka letošnjega festivala mlade literature Urška je pesnica Aiko Zakrajšek. Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem pa je prejela Maruša Novosel.
Za najboljše esejistično delo je Rožančevo nagrado prejela scenaristka in režiserka Helena Koder za svoj prvenec Krošnja z neznanimi sadeži. Ana Barič Moder je za svoj prevod dela Patrick Melrose 4. in 5. del (Materino mleko in Končno) Edwarda St Aubyna prejela Sovretovo nagrado za vrhunski prevod leposlovja. Podeljena je bila tudi Jermanova nagrada za prevod družboslovnih in humanističnih besedil, in sicer prevajalcu Branku Madžareviču za prevod temeljnega dela renesančne filozofije, Montaignovih esejev (Eseji I–III).
Pri založbi Hiša poezije so v sklopu natečaja Sončnica, vsa nora od svetlobe razglasili pet zmagovalcev, ki so jim izdali še neobjavljeno izvirno pesniško zbirko. Pesniško zbirko so objavili Cvetka Bevc (Skozi razpoke neba), Andrej Medved (Favnovo popoldne), Petra Bauman (Dan v zalivu), Goran Gluvić (Kot čas čudenja), Maja B. Kranjc (Mreža na dlani), Aleš Učakar (Naposled) in Ana Porenta (zaTišje).
Na festivalu Vilenica je istoimensko nagrado prejel Miljenko Jergović, dobitnik kristala vilenica pa je bil avstrijski avtor Dominik Srienc. Slovenski avtor v središču Vilenice 2024 je bil Dušan Šarotar. Prejemnica pisateljske nagrade SEP za mlade avtorje pa je Monika Herceg. Mladim ustvarjalcem je prav tako namenjen festival itn., ki so ga na Vodnikovi domačiji letos izvedli že osmo leto, in sicer prav zaradi literarnih delavnic, literarnih večerov in predavanj na temo literature.
Že nekaj let pa se vzpodbudno krepi slovenska stripovska skupnost. V začetku oktobra je potekal že 41. stripovski festival Tinta, ki s svojim bogatim programom združuje slovensko in mednarodno stripovsko ustvarjalnost. Kot vsako leto so na zadnji večer festivala podelili tudi nagrade zlatirepec, ki se mu je letos pridružila tudi mednarodna nagrada Sophie Castille. Gre za sodelovanje z mednarodno nagrado za prevode stripovskih del Sophie Castille Award, ki je nastala v spomin leta 2022 prezgodaj umrli Sophie Castille, mednarodni direktorici za prodajo stripovskih pravic in licenc Mediatoon ter soustanoviteljici in direktorici platforme Europe Comics. Po navedbi organizatorjev in žirije v sestavi Milana Eriča, Milanke Fabjančič ter Bojana Albaharija je v letu 2024 izšlo 96 stripov. Med njimi je bilo največ prevodnih del za otroke in mlade (54), najmanj pa domačih stripov, namenjenih odrasli publiki (7). Nagrado zlatirepec za najboljši strip za otroke in mlade sta prejela David Krančan in Jurij Bobič za strip Mala Mara. Zlatirepca za najboljši strip za odrasle je prejelo delo Strip preobrazbe, ki združuje uveljavljene slovenske kratkoprozne avtorje in avtorice ter stripovske ustvarjalce. Stripi, ki so nastali na podlagi kratkih zgodb, so sprva izhajali v reviji Literatura. Antologija, pri kateri sta med drugim sodelovala Jakob Klemenčič in Andrej Blatnik, uredili pa sta jo Ana Bogataj in Tanja Skale, združuje vse stripe in s tem nudi vpogled v raznovrstne avtorske interpretacije literarne predloge. Nagrado za najboljši prevod stripa za otroke in mlade je prejela Polonca Kovač za prevod dela Dnevnik Ane Frank: likovna priredba. Za najboljši prevod stripa za odrasle pa je bila nagrajena Polona Mertelj za delo Sapiens v stripu. Del 1, Rojstvo človeka.
Utrinki 40. Slovenskega knjižnega sejma
Nekoliko praznično in predbožično vzdušje nam bralcem gotovo pričara teden Slovenskega knjižnega sejma, ki že precej ustaljeno poteka na Gospodarskem razstavišču in je povsem prevzel novo podobo. Poleg sejemskih popustov se vsako leto lahko veselimo pestrega programa na številnih odrih in radijskih postajah, del tega pa so tudi prireditve, namenjene podelitvam številnih nagrad, ki so podeljene pod okriljem sejma. Naziv naj knjige leta 2024 je prejela Irena Cerar za Svetišča narave, za najlepšo oblikovano knjigo pa so ovenčali monografijo 70 80 90 00 10 20 Žarka Vrezca. Plaketo za najboljši literarni prvenec je prejela Tina Perić za roman Ćrtice, v letu 2024 pa so podelili kar dve nagradi za najboljšo poslovno knjigo, in sicer slovensko HALCOM – Pogled v prihodnost avtorjev Matjaža Čadeža, Petre Škarja in Gorazda Bavdavža in tujo z naslovom Dnevnik direktorja: 33 zakonov za življenje in delo avtorja Stevena Bartletta. Kot najboljši založnik in knjigotržec pa se je po mnenju žirije v lanskem letu izkazal Janez Miš.
Na knjižnem sejmu je strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig med knjigami za otroke in mladino tudi letos odličnim naslovom podelil znak za kakovost zlata hruška. Za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo je priznanje prejel Slavko Jerič za delo Statistika za začetnike, v isti kategoriji pa je bilo za prevod nagrajeno delo Neznane pokrajine našega osončja avtorice Marte de la Serna v prevodu Veronike Rot. Sledi kategorija izvirne slovenske mladinske leposlovne knjige, za katero je zlato hruško prejel Peter Svetina (Krušno mesto). Za isto kategorijo, le da za prevod, pa jo je prejela nobelovka Olga Tokarczuk z delom Izgubljena duša, prevedla pa jo je Jana Unuk.
Onkraj meja
Na mednarodnem in evropskem parketu so prav tako podeljevali odmevne nagrade, med drugimi v Franciji najbolj prestižno, Goncourt, ki ga je prejel francosko-alžirski pisatelj Kamel Daoud z romanom Houris. Najpomembnejšo nagrado na področju mladinske književnosti, Andersenovo, ki jo imenujejo tudi mala Nobelova nagrada, sta prejela avtor Heinz Janisch in ilustrator Sydney Smith. Cervantesovo nagrado, najvišje špansko priznanje, je prejel Álvaro Pombo, nagrado Thomasa Manna za delo v nemškem jeziku pa je prejela Han Kang, ki je postala tudi Nobelovka leta 2024.
Napoved za prihodnost, ampak kdo?
Jeseni lanskega leta so bili razglašeni prejemniki Prešernove nagrade za vrhunske umetniške dosežke, ki so trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico za leto 2025. Nagrado bosta 8. februarja prejela kiparka Dragica Čadež in režiser in performer Dragan Živadinov. Za opaznejše delo v zadnjih dveh letih pa bodo nagrado Prešernovega sklada prejeli naslednji ustvarjalci in ustvarjalke: vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Vse kar sem objel je ušlo
Ob zaključku leta 2024 je minilo tudi prvo desetletje, odkar se je poslovil pesnik Tomaž Šalamun. V njegov spomin in v čast njegovemu izjemnemu opusu je potekalo ogromno pogovorov, branj njegove poezije, izdana pa je bila tudi njegova zadnja, deseta pesniška zbirka Visoka gora, bele luči.
Urednici literarne redakcije vam iz srca želiva srečno novo leto, ki naj bo polno novih bralskih izzivov, odprtosti do novih literarnih vsebin in žanrov ter prebranih knjig, ki navdihujejo. Ob pisanju pregleda literarnega dogajanja leta 2024 sva dobili občutek, da na slovensko literarno sceno prihaja ogromno mladih umetnikov, ki v literaturo vnašajo nove nastavke, poudarke, novo vsebino in perspektivo. Naj bo leto 2025 še bolj ustvarjalno in produktivno! Svoja najljubša dela preteklega leta sva omejili na izbor treh najbolj izstopajočih – navajava jih spodaj ter upava, da bodo pristala na vašem bralnem seznamu.
Ajda Klepej priporoča:
• Andreï Makine: Glasba njegovega življenja (Hiša poezije, 2024)
• Ivan Dobnik: Do konca odprto nebo (Hiša poezije, 2024)
• Muanis Sinanović: Vse luči (Beletrina, 2024)
Lara Gobec priporoča:
• Nika Gradišek: Obronki (Literarno društvo IA, 2024)
• Valžina Mort: Pesem o belih jabolkih (Beletrina, 2024)
• Ottessa Moshfegh: Moje leto počitka in sprostitve (Založba Pivec, 2024)
Eva Ule priporoča:
• Gašper Kranjc: Zimske ptice (VigeVageKnjige, 2024)
• Yoko Tawada: Eksofonija ali poti iz materinščine (LUD Literatura, 2024)
• Mark Strand: Pesmi zraka (Mladinska knjiga, 2024)
Uredila: Tajda Liplin Šerbetar