22. decembra, 2014 / Literatura

Miha Mazzini: Izbrisana

V romanu Mihe Mazzinija z naslovom Izbrisana v prvem planu spremljamo zgodbo petnajstih dni pekla Zale Jovanović – to je prvih petnajst dni meseca maja, leta 1992.

 

Dejstvo je, da je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije 26.2.1992 izbrisalo državljanske podatke 25.671 ljudem. Večina jih še dandanes nima urejenega “statusa”. Na tej točki ni nobenega smisla s prstom kazati na “one ali druge”. Verjamem, da se vas je večina bralcev tisti čas še nahajala nekje v očetu ali materi – in tudi recenzent romana še ni znal hoditi. To pa niti ni tako važno. Naše generacije nimajo več težav z izbrisanimi, vsaj večjih ne. Če bi podobni primeri v družbi nastajali še dandanes, bi za njih vedeli (mar ne?). Saj živimo v času, ko mediji najraje zgrabijo še več od potencialno ekstremne, izstopajoče zgodbe.

 

Po zgodbovanju Mazzinija pa temu ni bilo vedno tako. Na začetku samostojne Slovenije je do javnosti uspelo priti le tisto, kar je bilo za mlado republiko neškodljivo. In prav to pristranskost, ki sta jo ustvarila sveži kapitalistični zagon mlade države s pretirano potlačenim egom majhnega naroda, Zala Jovanović še kako občuti na svoji lastni… Hja, pa niti ne koži. Recimo duši.

 

Govora je seveda o klasičnem, šolskem primeru birokratske napake, ignorance … V glavnem, birokratskega kriminala. Ta pa nas razjeda od znotraj. Popotovanje po slovenskem birokratskem peklu pa ne bi bilo tako pristno. zanimivo in šokantno, če ne bi bil notranji (in zunanji, seveda) glas Zale Jovanović prav Miha Mazzini. Kot že večkrat prej pisatelj prepriča s tem, da so liki v zgodbi nadvse dotakljivi, prekleto realni – a vseeno ne preveč vsakdanji. Edina stvar, ki se v romanu samo približa generičnosti, je lik Zalinega ljubimca, Američana Marka. Po drugi strani pa moram Mazziniju tudi tu dati prav, saj so taki liki pri slovenskih dekletih pogosto presenetljivo uspešni.

 

Tako nam pisatelj ponudi roman, ki ga sicer zlahka preberemo na dušek, nas pa ne bo najbolj razveselil. Čeprav morda ob branju zaradi nezapletenega sloga pisanja in hitrega (skoraj akcijskega) poteka zgodbe večkrat dobimo občutek, da beremo kakšen lahkoten poletni roman, se ob zgodovinskih dejstvih takoj streznimo in opazimo, da je Izbrisana v bistvu nekakšen skrajno dober “šnelkurs” k razumevanju tega temnega delčka naše zgodovine.

izbrisana