Michael Ondaatje: Mačja miza
Vsakdo od nas v sebi nosi spomine na časovno obdobje, ki je v njegovem življenju označilo prehod iz nedorasle otroške faze v začetek odraslosti. Naše dojemanje sveta in medsebojnih odnosov se takrat spremeni do nerazpoznavnosti. Dogodki, ki se zvrstijo v tem obdobju, imajo na razvoj posameznika in na potek njegovega odraslega življenja nesluten in močan vpliv. Mačja miza odlično predstavi takšno osebnostno popotovanje mladega Michaela, ki se zgodi na luksuzni križarki na čezoceanski plovbi, brez kakršnega koli nadzora odraslih. V literarni zgodovini so ladje precej pogost motiv, saj plovilo, ujeto v prostranstvo morskih globin, dobro ponazarja mikrokozmos. Roman tako ni le zgodba o odraščanju, ampak bogato karakterno obarvano delo. Vsebina namreč temeljito razišče tudi življenja in kompleksne osebnosti odraslih, ki jih z varnega zavetja mačje mize opazujejo zvedavi junaki.
Michael Ondaatje v romanu Mačja miza na slikovit način povzame dogodke in dogodivščine na krovu čezoceanke Oronsay. Ti pripetljaji pa so imeli v svoji takratni neznatnosti in dozdevni nepomembnosti močan vpliv na prihodnje odločitve vpletenih. Dogodki, fragmentirano predstavljeni na straneh dela, se odvijajo v precej obsežnem časovnem obdobju, s tem pa je bralcu podrobneje predstavljen učinek te iniciacijske izkušnje na življenja vpletenih. Michaelovo popotovanje se prične v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se kot enajstletni deček brez spremstva odraslih odpravi na enaindvajset dni dolgo pot z daljnega vzhoda, natančneje z otoške države Šrilanka, v nepoznano in tujo Anglijo. Nekje v drugi polovici pa nas glavni junak popelje v sedanjost, v kateri se spominja preteklih dogodkov in prične zavedati vpliva, ki so ga ti imeli na odraslo življenje vpletenih.
Razgibane vsebine dela ne moremo obravnavati povsem zadovoljivo, če se pri tem ne posvetimo tudi življenju avtorja samega. Čeprav je izjavil, da je roman fiktivna pripoved, ki le ohlapno temelji na dejanskih dogodkih, težko zanemarimo podobnosti med izkušnjo glavnega junaka Michaela in življenjem avtorja. Mačja miza tako predstavlja odličen primer prepletanja fikcije in realnosti, ki v bralcu vzbudi zanimanje tako za pisca kot tudi za glavnega junaka. Pri tem pa se mi zdi prav tako pomembno dejstvo, da so dogodki na čezoceanki podani preko besed že odraslega glavnega lika, ki se spominja dogodkov na omenjenem potovanju. Tako kot vedno so spomini na otroške dni zaznamovani in preoblikovani s strani izkušenj poročevalca. Neizogibno je, da Michael z odrasle perspektive priredi pomen dogodkov otroštva (vsaj do neke mere) in jih obarva z značilno odraslo resnostjo, skozi katero pa sijeta tudi otroška razigranost in radovednost.
Večplasten roman, ki preko zvedavosti in nedolžne naivnosti dečka raziskuje zapletene strukture značajev, bralca popelje na pot, polno bizarnih in nenavadnih zapletov. Ti se na koncu povežejo v celoto, ki se razteza močno onkraj meja čezoceanke Oronsay in svetov oseb, ki jim je mogočna ladja v času potovanja predstavljala edino oprijemljivo realnost. Pisan kolaž karakterjev, ki popestrijo dogodivščine navihane trojice, v kateri sta poleg glavnega junaka Michaela njegova prijatelja Cassius in Ramadhin, se neprestano izmenjuje, osebe, ki so se otrokom kazale v eni luči, poniknejo in se čez čas znova pojavijo skoraj neprepoznavno spremenjene, ta preporod pa v Michaelu prebudi zavest o prej nepoznani zapletenosti življenj odraslih.
Osebnostno popotovanje glavnega junaka, ki mu v razburkanem obdobju adolescence delajo družbo številni zapleteni sopotniki, se v svoji kompleksnosti izmika kakršnemu koli racionalnemu ovrednotenju. Spremembe in zapleti, ki zaznamujejo njihova življenja, so v večini plod številnih dozdevno nepovezanih naključij, ki jih nekako ne moramo zadovoljivo osmisliti ali umestiti v neko večjo strukturo. Vrlina redkih modernih avtorjev in piscev pa je v tem, da tisto neizrekljivo tenkočutno prelijejo na strani romana, kar je Michaelu Ondaatju nedvomno uspelo.
