Madeline Miller: Ahilova pesem

Založba: Sanje
Leto izida: 2022
Prevod: Polona Glavan

Vsem dobro znana Homerjeva Iliada je v prozni obliki in sveži preobleki na novo zaživela v Ahilovi pesmi, zgodbi ameriške pisateljice Madeline Miller, s katero se je približala sodobnejšemu kontekstu. Miller se lahko kot študentka klasične filologije na eni od prestižnih ameriških univerz pohvali s temeljitim poznavanjem grške mitologije in zgodovine, ki pronicata skozi vsa njena dela. Zdi se, da je njen opus mozaik kanonskih grških mitov iz nenavadnih, celo nepredvidljivih perspektiv. O dejstvu, da je avtorica mojstrica oživljanja antičnih svetov, pričajo tudi mnoge nominacije za nagrado Women’s Prize for Fiction, ki jo je Ahilova pesem osvojila leta 2011.

Prvenec je nastajal deset let in ni prav nič drugačen od vseh njegovih naslednikov, saj je Miller kljub neštetim reinterpretacijam in filmskim uprizoritvam trojanske vojne tudi tu ubrala drugačen zorni kot in nas skozi pripoved popeljala skozi oči Patroklosa, Ahilovega sobojevnika. Kljub mnogim reinterpretacijam Iliade, ki jih srečamo ob raziskovanju grške mitologije, je Miller prva, ki si je drznila perspektivo obrniti. Zgodbo avtorica seveda začne na samem začetku pripovedovalčevega življenja, Patroklosa spremljamo tako rekoč od rojstva do smrti, kar ponuja inovativno in svežo perspektivo obrabljene antične klasike in hkrati dokazuje, da njena snov in motivi še niso povsem izžeti. Avtoričina inovativnost zagotovo vključuje tudi njen dovršeni poetični slog, ki se ne izgubi niti v domiselnem prevodu Polone Glavan. Poetika jezika v Ahilovi pesmi je polna heksametrov izvirnega epa ter jih dopolnjuje z osebno noto in uvidi Ahilovega prijatelja, ki zgodbo junaka Ahila pripoveduje njegovi materi, boginji Tetidi. Kljub temu da se roman piše sam od sebe, antična zgodba se namreč prepleta tako organsko, da spolzi pred očmi in med prsti, ga lahko mirno postavimo ob bok njegovemu kanonskemu očetu, ne da bi mu s tem zmanjšali vrednost.

Poleg najrazličnejših anekdot iz antične Grčije, ki jih avtorica skrbno in elegantno vpleta v svojo pripoved, je najzanimivejši in hkrati najpresenetljivejši del reinterpretacije odnos med Ahilom in Patroklosom. Vprašanje njunega prijateljstva je skozi zgodovino odpiralo pereča nasprotovanja, nekateri namreč njunemu odnosu pripenjajo pridevnike, kot so intimno ali romantično, medtem ko jih drugi vestno zavračajo in menijo, da njun odnos ni segal dlje od bojevniškega sodelovanja. Miller s svojo pripovedjo stopi izven predsodkov današnjega časa in prostora ter vprašanje homoseksualnosti postavi v kontekst antične Grčije. Junaka dojema kot dve duši, prepleteni preko meja njunih teles. Organskost njunega odnosa, ki ga spremljamo skozi pripoved, je nekaj, kar zraste nad besedilo in nad izvorno antično snov, prek meja telesnih užitkov, spola, časa in prostora. Ljubezen in predanost, ki ju avtorica vtke med Ahila in Patroklosa, sta predstavljeni na nedolžen in iskren način. Besedilo je prežeto s poetičnimi izbirami, ki se na trenutke berejo že skoraj kot poezija. Tudi prizori, ki so najverjetneje navdihnili nasilne filmske interpretacije, so skozi Patroklosovo poetsko miselno sito lažje prebavljivi. Kaj drugega bi postavili ob bok muhasti in nepravični volji mogočnih antičnih bogov kot nepremagljivo, iskreno ljubezen? Tisto ljubezen, za katero se zdi, da se je med bojnimi heksametri izgubila in zanemarila – a je po mnenju avtorice gonilo te antične pripovedi.

 Ahilova pesem je tako veliko več kot le reinterpretacija izvirnika, je svojevrstna zgodba, ki antični ep približa tudi generacijam, za katere je heksameter neverjetno oddaljena oblika. Je čudovita ura antične zgodovine v sodobnejšem kontekstu. Je bralska izkušnja, ki kanonski izvirnik ponese nad njegovo tradicionalno obliko in ga obudi v novejši luči. Tudi Miller izpostavlja, da je roman in njegov drzen odmik od stroge, spoštovane in celo nekoliko strah vzbujajoče tradicije opomnik, da ima vsaka zgodba nešteto perspektiv, poiskati moramo le tisto, ki nas najbolj nagovarja.

Uredila: Anja Grmovšek
Lektorirala: Tajda Liplin Šerbetar

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.