Klemen Uršnik: ***

Ko so me leta 269 obglavili,
si nisem predstavljal, da bodo mojo smrt praznovali
s čokoladicami
in rožicami
in klišejskimi darili,
ki me bodo silila na bruhanje,
čeprav sem mrtev.
Ko so me leta 269 obglavili,
ker nisem želel zanikati Jezusa,
si nikakor nisem predstavljal,
da bom postal sinonim za zlagane ljubezni
in popuste
in umivanje rok v krvi potrošnikov
in za plišaste medvedke, ki se bodo prašili po policah
in na koncu pristali v škatli
ali v smeteh
ali pri bratcih, ki jim bodo trgali ude.
Ko so me leta 269 obglavili,
si nisem želel povečanega obiska pri psihiatru
in si nisem želel paničarjenja tistih,
ki so pozabili na datum kotaljenja moje glave
in si nisem želel prenagljenih zarok,
ki se bodo po letu dni končale v ločitvi.
Ko so me leta 269 obglavili,
si nisem mislil nič,
še najmanj, da me bodo čez več kot 1700 let
z lažnimi izpovedmi in prisiljenimi ljubeznimi
vsako leto zapored znova in znova obglavljali.
Ko so me leta 269 obglavili,
sem brezglavo umrl zato,
da se bodo danes vsi neizmerno ljubili,
jutri pa, kot da se ni zgodilo nič.