George Saunders: Deseti december
Georgea Saundersa, ki je za svojo prozo prejel številne nagrade, literarni kritiki opevajo kot genija ameriške kratke zgodbe. Deseti december je zbirka desetih kratkih zgodb, ki prevprašujejo moralni kompas človeštva ter se skozi različno obarvane poti pletejo okoli skupnega imenovalca – človeka in njegove psihe.
Avtorjeva pripoved je skozi vse zgodbe nekonsistentna in niha med različnimi zornimi koti protagonistov, kljub temu pa ob branju ne izgubimo rdeče niti. V vsaki pripovedi se avtor spušča v močno detajlirane opise situacij, pa naj gre za spolni odnos po vbrizganih ljubezenskih kemikalijah prihodnosti (zgodba Beg iz pajkove glave) ali ugrabitev deklice, ki jo opazuje deček v sosednjem vrtu, v zgodbi Zmagovalni krog.
Avtor se izraža v dovolj preprostem slogu, da se z junaki zlahka poistovetimo, četudi jih spremljamo v bizarnih situacijah, v katerih se najbrž ne bomo nikoli znašli. Prepletanje nadnaravnega, futurističnega in avtoritarnega združuje s prvinami človeške narave, za katero avtor verjame, da je nikakršna (tehnološka, politična, itd.) sprememba ali napredek ne more zlomiti. Na prvi pogled se Saunders dotika (pre)širokih tem, kot so vojna, družbeni razredi, spolnost, ljubezen, izguba in široka paleta čustev, a iz njih uspešno izlušči človeški odziv na določeno spremembo ali situacijo. Kljub mnogim nepojmljivim grozotam, ki se v zbirki odvijejo, nam Saunders vrača vero in ljubezen do ljudi, do njihove osnovne narave, za katero očitno verjame, da je dobra.
Avtor nas z izbiro nosilcev zgodbe opozori tudi na naše (zmotno) prepričanje, da izstopamo v masi sivih obrazov, v kar verjamejo tudi Saundersovi junaki, a se izkaže prav nasprotno. Vsak človek si ustvarja gledališki oder, na katerem igra svojo vlogo. V desetih zgodbah nastopijo »običajni« ljudje, če ne že odpadniki družbe, ki le obstajajo – četudi se lahko izkažejo za presenetljivo ambiciozne, se kmalu vrnejo na utrjene tire sivih življenj.
Deseti december ni zbirka lahkega čtiva – kljub mestoma humoristični naravi ima moč, da nas iztiri iz naših trdnih prepričanj, saj zaradi njih na svet včasih gledamo z napačnih stališč in s preveliko mero obsojanja. V vseh desetih zgodbah se avtor dotika družbenih problematik, človeške psihe in morale, ki nas prisilijo v poglobljeno razmišljanje o naši lastni percepciji sveta in človeških odzivov na (sprva na videz) brezizhodne situacije.
