12. 5. 2021 / Literatura / Recenzija
Komparativistka. Oboževalka Zolaja, Kosovela in Kajuha. Ljubeča mati dveh mačkonov.

FABULA: Vladimir Sorokin: Opričnikov dan

Založba: Beletrina (Knjižna zbirka Žepna Beletrina)
Leto izida: 2021
Prevod: Andreja Kalc 

Moskva 2028. Edina država, s katero je Rusija v dobrem odnosu, je Kitajska, med Rusijo in gnilim Zahodom je postavljena železna zavesa, car je ponovno nastanjen v Kremlju, na Rdečem trgu sežigajo potne liste, po Rusiji pa vzpostavljajo red opričniki, posebna policijska enota, ki ponosno služi svojemu vladarju. Politična ureditev je futuristična monarhija v stilu Ivana Groznega. Zgodovina se ponavlja. Prihodnost Rusije je srednjeveška.

Eden izmed najbolj odmevnih in prepoznavnih sodobnih ruskih pisateljev Vladimir Sorokin nam skozi prvoosebno pripoved predstavi dan opričnika Andreja Daniloviča – Komjage. Že njegova melodija zvonjenja na telefonu, »udarec z bičem – krik. Še en udarec – stok. Tretji udarec – hropenje,« nakazuje na morbidnost njegovega poklica, hkrati pa tudi na njegovo lojalnost in ponos do opravljanja svojega dela. Tako se prične opričnikov dan. Na »današnjem« dnevnem redu so: uboj plemiča in posilstvo njegove žene, kar izvede skupaj s kolegi opričniki, nato mora ugotoviti, kdo je avtor poezije, ki ponižuje vladarjevo družino, rešiti mora spor na carini s Kitajsko ter obiskati vedeževalko, ki zažiga literaturo ruskih klasikov. Medtem se skupaj s preostalimi opričniki prepusti užitkom posebne halucinogene droge, na koncu dneva pa sodeluje v homoseksualni orgiji z vodjo opričnikov Atem in drugimi opričniki. Zgodba je zaokrožena, začne se s sanjami o belem konju in z njimi tudi konča. Beli konj v romanu simbolizira svobodo, kar je v nasprotju z resničnim svetom, saj so opričniki jezdili črne konje.

Andrej Danilovič je mlad moški, poln energije in zagnan pri opravljanju svoje dolžnosti. Do svojih dejanj je indiferenten in prav ta hladnost pripomore k temu, da še bolj zagrizeno opravlja svoje poslanstvo. Kruta dejanja, ki jih v tem dnevu stori, opisuje kot častivredne, na njih je ponosen in se z njimi seveda tudi hvali. »Opričnini se ne pridružiš. Ne izbereš je. Ona izbere tebe. Ali natančneje, kakor pravi sam Ata, ko ga srkne in povleče: ‘V opričnino te odnese kakor val.’ Ah, kako te odnese!« Družba v romanu je razslojena na tiste, ki so blizu vladarju in služijo državi, ter ostale, ki ne glede na svoje morebitno bogastvo lahko z enim ukazom izgubijo vse, tudi življenje. Pomembno vlogo igra pravoslavna vera, ki je ena izmed treh vzvišenih tem, o katerih opričnikom predava Ata. Ta se je v Rusiji »ohranila, na gnilem Zahodu je ni več, samo mi smo namreč ohranili cerkev kot Kristusovo telo, ohranili smo našo pravoslavno vero, Zahod pa jo je samo uničeval, […] Zid pa je naš vladar dal postaviti prav zaradi tega, da bi vero ohranil!«

Opričnikov dan, ki ga je Sorokin napisal leta 2006, prvič preveden v slovenščino, vse skupaj pa v približno 30 jezikov, je kratek in jedrnat tekst, v katerem se enakomerno prepletata antiutopija in satira. Kljub satiričnim elementom roman ni zabaven za branje, kritika služi kot karikatura prihodnosti, v katero bi lahko vodilo današnje stanje mednarodnih odnosov in geopolitičnih razmer. Pripoved je nerefleksivna, je zgolj naštevanje dejstev, kar se sklada z vsebino. Pisatelj se v romanu sklicuje na tradicije ruskih pravljic, starih epov in klasik, predvsem Dostojevskega. Prevajalka Andreja Kalc je za festival Fabula povedala, da se je avtor poigraval z jezikom – arhaizmi in novimi termini.

Tema letošnjega festivala Fabula je prihodnost, dogodek z avtorjem pa je potekal v obliki pogovora iz njegovega doma v Berlinu, ki ga je vodila ruska novinarka Julia Efremenkova. Opričnikov dan je eden izmed redkih romanov, ki obravnava ta grotesken del ruske zgodovine, sam pisatelj pa je za opričnike dejal, da »ne zmorejo rešiti ničesar. Z izjemo uveljavljanja nasilja in korupcije. Sami po sebi namreč sploh niso ustvarjalni. Opričniki lahko samo preganjajo in kaznujejo. Plenijo lahko in delijo tuje premoženje. Toda ustvarjanja niso zmožni že po definiciji«.

V roman so vključene tudi nekatere aktualne in potencialno možne situacije, kot je prekinitev plinovoda, likvidacija vseh proizvodov iz tujine, prodaja izključno domačih proizvodov z omejeno izbiro in hologrami. Nekaterih futurističnih faktorjev, omenjenih v romanu (čipi za identifikacijo, kontrola in cenzura), pa so se svetovni voditelji že začeli posluževati. S temi elementi se Opričnikov dan uvršča med »preroške« distopijske klasike skupaj z romani Krasni novi svet, 1984, Fahrenheit 451 ter seveda Mi Zamjatina.

______________________________________________

Lektorirala: Zala Vidic

                         
Vladimir Sorokin: Opričnikov dan (Beletrina, 2021)