FABULA 2021: Enis Maci: Sladoledarna Evropa
Založba: Beletrina (Knjižna zbirka Žepna Beletrina) Leto izida: 2021 Prevod: projekt Kolektivno prevajanje (Goethe-Institut Ljubljana) – Urška Brodar, Urban Šrimpf, Irena Smodiš, Barbara Krivec, Tajda Liplin Šerbetar, Živa Simonišek, Ilda Šećkanović, Luka Šintler Povše, Dominika Tomanović
Letošnji izbor del, predstavljenih v sklopu literarnega festivala Fabula, zaokrožuje prevod knjižnega prvenca perspektivne nemške avtorice Enis Maci, ki je že uveljavljena tako v gledališkem kot literarnem svetu. Zbirka esejev Sladoledarna Evropa je v izvirniku izšla pri ugledni nemški založniški hiši Suhrkamp, avtorica pa je za svoje delo prejela več rezidenčnih štipendij ter nagrad.
Delo Sladoledarna Evropa sestavlja osem esejev, ki združujejo svežo, mlado pisavo ter prodorne, zrele analize trenutne pa tudi pretekle družbene realnosti. Avtorica prek sprehoda skozi gozd pomembnih žensk, ki so izoblikovale (in še vedno oblikujejo) podobo sveta, opominja na nujnost upora ter izpodbijanja družbenih normativov, pri tem pa seveda ne zanemarja niti doprinosa nekaterih moških avtorjev in ustvarjalcev. V razmislekih, ki se dotikajo tako preteklosti kot sedanjosti in prihodnosti, spregovori o pomenu feminizma in njegovih mnogoterih podobah, ostro kritizira populistična gibanja, identitarne in totalitarne tokove ter manipulacijo resnice, poleg političnih pa se dotakne tudi vprašanj osebne identitete in jezika.
Razdrobljeno paradigmatsko os in izrazito fragmentiran miselni tok, ki ju avtorica mojstrsko obvladuje, dopolnjujejo številni citati iz drugih del ter skrbno izbrani odlomki člankov z Wikipedije. S to kolažno tehniko Enis Maci odlično zajame duh časa, v katerem je delo nastalo, saj prav množica raznoterih, med seboj prepletenih informacij vzpostavlja Sladoledarno Evropa kot sodobno delo, ki utripa v ritmu sveta, kjer nam pozornost bega sem in tja v neprestanem hrepenenju po novosti in intelektualni stimulaciji. Izraziti intertekstualnosti se pri tem pridružuje tudi neposredna aktualnost obravnavane snovi, saj avtorica v svoji kritični misli ne spregleda vloge na videz banalnih, vendar neizmerno vplivnih pojavnosti, ki zaznamujejo 21. stoletje: med njimi so na primer platforma Instagram ter njegove influencerke. Nekatere izmed njih, opozarja avtorica, igrajo pomembno vlogo pri širjenju (ekstremističnih) političnih ideologij, ki tako vdirajo tudi v tiste dele našega obstoja, ki naj bi bili brezskrbni in zabavni. Popkultura je mesto v delu Enis Maci našla še v obliki omemb in citatov znanih osebnosti pretežno ameriškega porekla, na primer Britney Spears in RuPaula.
Kljub temu da avtorica v svojem prvencu kvalitetno obravnava zelo zahtevne, včasih zastrašujoče problematike, je branje njenih esejev zahvaljujoč mojstrski pripovedni tehniki skorajda kratkočasno, predvsem pa – zabavno. Bralec ima med požiranjem vrstic občutek, da prisostvuje zanimivemu, intenzivnemu pogovoru z avtorico ob kavi in kepici sladoleda v Sladoledarni Evropa ali kateremkoli drugem kotičku, kjer je mogoče ure in ure strastno razpravljati o življenju in njegovih vélikih vprašanjih. Čudovita so tudi avtoričina razmišljanja o literaturi in pisanju, predstavljena v eseju Literaturi njen teremin, ki bodo v užitek predvsem ljubiteljem književnosti ali umetnosti nasploh.
Poleg vsebinskih preskokov Sladoledarno Evropa zaznamuje tudi jezikovna pluralnost; številni citati se v delu pojavljajo kar v angleškem izvirniku, eden celo v francoščini, v avtoričinem izvirnem besedilu pa je nekaj besed tudi albanskih. Tudi ta jezikovni preplet uspešno odraža svetovno realnost, v okviru katere angleščina kot lingua franca hote ali nehote postaja del našega vsakdanjega diskurza ter tako vse bolj opazno vstopa celo na področje pisnega izraza, javni prostor pa je nasploh jezikovno in kulturno pester. Jezik zbirke je razgiban in sodoben, pri čemer se Enis Maci ne boji (utemeljene) rabe vulgarizmov pa tudi neologizmov (npr. instagramabilno) ter tako ustvarja pristno, svežo pisavo, ki je tako situacijsko kot jezikovno živa in aktualna. Opominja nas na to, da se tudi jezik esejistike spreminja, posodablja in sledi toku časa, ter dokazuje, da to vsekakor ni slabost, ki se ji je treba ogniti, temveč kvaliteta, ki se je lahko pri ustvarjanju taktno poslužujemo. Lahkotnost avtoričinega sloga namreč nikakor ne odvrača od ostrine njene družbene kritike, ravno obratno: s premišljeno, vendar sproščeno pisavo misli Enis Maci ne ostajajo ločene od sveta, v katerem so nastale, temveč se z njim dialoško prepletajo.
Sladoledarna Evropa izstopa tudi kot odličen, dovršen prevodni izdelek. Prevod dela, ki je izšel znotraj programskega sklopa Fabula Hub, v katerem Fabula pozornost namenja mladim, perspektivnim literarnim imenom, je namreč nastal s sodelovanjem ter podporo Goethe-Instituta Ljubljana kot plod projekta kolektivnega prevajanja, zato velja nameniti posebno pozornost koherentnosti prevoda kot celote, saj je menjava prevajalcev pri branju povsem neopazna. Poleg tega delo s prevajalskega vidika ni zahtevno zgolj zaradi svojega posebnega sloga ter živega, aktualnega besedja, temveč tudi zaradi prisotnosti idiomatskega jezika, ki se giblje od preprostih frazemov do pregovorov. Gotovo bi bilo zanimivo odkriti, katere nemške besede stojijo za odličnimi, avtentičnimi prevodnimi ustreznicami, kot so »česar se Janezek ne nauči, Janez ne zna« in »le čevlje sodi naj kopitar«, zaradi katerih med branjem zlahka pozabimo, da imamo pred seboj prevod, ne izvornega besedila.
Esejistični prvenec Enis Maci združuje prav vse kvalitete dobrega literarnega dela – prodorno vsebino, edinstven jezik, dovršen slog in dinamično obliko. Njeno pisanje je kakor skodelica sladoleda, s katero se lahko razvajamo v njeni lastni Sladoledarni Evropa: ledena, vendar sladka in tako osvežilna, da jo namesto z majhno z veseljem zajemamo kar z veliko žlico in pospravimo na mah.
______________________________________________
Lektorirala: Zala Vidic
