Care Santos: Prodam očeta
Predstavljajte si, da že približno pol leta živite pri prijatelju Oskarju in njegovi družini, ker vaš oče zaradi kariere slavnega televizijskega napovedovalca biva čez lužo, nato pa se nekega večera, ko ste ravno pred ogledom najljubšega filma, nepričakovano pojavi na vratih z izjavo, da bo od sedaj naprej popoln oče. Ime vam je Nora, vaša mama vas je že zgodaj zapustila, Oskarjev oče pa peče boljšo pico kot njegova lastna mati. Vsa opisana situacija, ljudje in njihovo življenje (skupaj z naslovom dela) gotovo ne potrjujejo stereotipov, pač pa razbijajo mite o vseh povprečnih in tradicionalnih družinah.
Ob koncu prej opisanega dogajanja se glavna pripoved v knjigi za nekaj časa ustavi, prekinejo pa jo digresije, kjer izvemo še več opisnih podatkov o Nori in njenem življenju ter pomembnih osebah v njem, ki pa se zdijo malce prisiljeni. Primerno nas sicer postavijo v zgodbeni okvir, vendar prekinjajo osrednji tok pripovedi in zaustavljajo dogajanje ter bralcu dajejo občutek, da pisateljica želi vse nadrobnosti pretirano pojasniti. Nora takoj na začetku “zamrzne dogajanje” in nam hkrati po točkah predstavi svoj položaj in natrosi zanimivosti o Oskarju, kar se zdi kontekstualno nepovezano.
Ko se zopet vrnemo k dejanskemu večeru in razvoju zgodbe, nas ta lahko upravičeno navduši – izvemo namreč, kako si oče predstavlja in v praksi uresničuje svojo popolnost: Noro pride k prijatelju iskat s kombijem, da bo v njem lahko prevažal njene prijatelje, stanovanje preuredi v zabaviščno-tematski park, ki mu doda še novega hišnega ljubljenčka – papigo. Ob vsem tem je njegova hči popolnoma presenečena. Nikjer neposredno ne piše, da je razočarana, vendar uspe avtorici na podlagi učinkovitih opisov dogajanja prikazati čustvena razpoloženja tako protagonistke kot prej in kasneje ostalih likov. Prepričani pa smo lahko, da Nori nikakor niso všeč omejitev računalnika, pretirano zdravi obroki, konec šolskih krožkov in gledanja televizije, sprehodi in risanke v tujem jeziku.
Ozračje vseeno ni prikazano pravljično črno-belo, saj je predstavljena tudi pozitivna stran: Noro veseli njuno skupno kuhanje in dejavnosti ter očetovo pripovedovanje zgodb. Ravno v tej sopostavitvi dveh pogledov je velika vrednost knjige, ki ji je dodano še poglavje o splošnem mnenju otrok o tem, kakšen je popolni oče, kjer doživimo popolno nasprotje od prepričanja o popolnosti staršev. Na koncu se izkaže, da o morebitni pravilnosti enih ali drugih nihče ne sodi, temveč je najboljša zdrava mera, ki jo oče in Nora skupaj dosežeta po tem, ko ga ta proda. Na kakšen način, pa je najbolje, da ugotovite sami.
