Brez strahu brez groze s pogumom
Vinko Möderndorfer: Naprej naprej: angažirane in socialne pesmi Založba: Litera Leto izida: 2023
Vinko Möderndorfer, en najpomembnejših ustvarjalcev sodobnega slovenskega literarnega prostora, v zbirki Naprej naprej pripoveduje zgodbe malega človeka v velikem svetu, zaznamovanem s sistemskimi pomanjkljivostmi. Z obravnavo različnih tem, od družbenopolitične napetosti do zapletenosti osebnih odnosov in bojev, ki so neločljivo povezani s človeško izkušnjo, ponuja pričujoči pesniški izbor prodoren in pretresljiv vpogled v pokrajino sodobne zavesti.
Zbirka, razdeljena na štiri sklope, je močno zaznamovana z družbenopolitičnim predznakom. Pesnik v njej raziskuje širok nabor tematik, od socialnih, ekonomskih in političnih do eksistencialnih vprašanj. Z ostro kritičnim peresom se posveča aktualnim problematikam današnje družbe, kot so družbene nepravičnosti, zloraba vere v politične namene, licemerje političnih voditeljev, socialna razslojenost ter razglašenost človeških vrednot. Möderndorfer poudarja kolektivni občutek zapuščenosti in nezadovoljstva z višjimi silami, ki predstavljajo vladne ali verske institucije, sprašuje se o družbenih vrednotah, namiguje na komercializacijo vere ter na neskladje med pridigano moralo in dejanji. Naprej naprej izpostavlja dihotomijo med posameznikom in sistemom, hkrati pa poudarja napetost med osebnimi težnjami in družbenimi omejitvami. Je kritika religioznega konservatizma, kapitalizma, nepotizma, seksizma ter drugih sistemov izkoriščanja, ignorance, zlorab in krivic. Skoznjo Möderndorfer dokazuje izjemen občutek za socialno nepravičnost in izpostavlja razpoke v družbenem tkivu, ki jih mnogi spregledajo ali pa se nanje preprosto navadijo.
V uvodni pesmi, ki si naslov deli s celotno zbirko, avtor spretno postavi temeljni ton dela. S svojo ritmično in repetitivno zgradbo pesem »Naprej naprej« predstavlja manifest upora, poguma in nepopustljive volje ter služi kot katalizator za celotno zbirko, v kateri avtor sublimno združuje dinamiko in imperativ napredovanja. Beremo: »naprej naprej naprej na drugo stran / čez kamenje čez kamenje čez nebo / vrzi čez ramo nazaj jezo kot grivo / zahrzaj čez svet čez svet stopi naprej / brez strahu brez groze s pogumom / v roki v koraku čez reko čez reko / […] brez zadreg brez zadreg spusti svoj glas / čez čas čez čas ki tuli kot pes pretepen / in ožgan z lažmi in zlomljen z utežmi / in prevaran od ran zakopan kot deseti brat / v lastni deželi čez reko naprej naprej naravnost / v oko«. Mantra »naprej naprej« odmeva kot klic k mobilizaciji in dejanjem, obenem pa izraža tako osebni kot kolektivni krik za napredek in svobodo.
Razmerje med individualnim in kolektivnim, med osebnimi in generacijskimi spomini (tako monumentalnimi kot trivialnimi) je eno ključnih elementov zbirke. Pesmi, kot sta »Ko je bil prvi maj« ter diptih »Moj stric je bil partizan«, obravnavata preplet osebne in nacionalne zgodovine skozi povečevalno steklo zgodovinskih dogodkov. S pripovedovanjem o preteklih vojnah, revolucijah in osebnih junaštvih zbirka služi kot spomin na žrtve, pozabljene junake in opominja na ciklično naravo zgodovine. Möderndorfer subtilno postavlja vprašanja o naravi junaštva, ceni svobode ter dihotomiji spomina in pozabe. S spominom na partizanske žrtve poudarja nujnost upora, brez nepotrebnega poveličevanja vojne. Refleksija o obstoju in smrtnosti se nadaljuje v pesmi »Kako hitro pozabiš klanje«, ki se poglablja v človeško težnjo po pozabljanju tragedij ter razkriva konflikt med družbeno desenzibilizacijo in osebnim spominom.
Boj in razočaranje delavskega razreda sta še posebej pronicljivo prikazana v ciklu »Dvanajst pesmi iz črne kronike«. Pesmi ponujajo kritična razmišljanja o družbi, politiki in gospodarskih razlikah ter poudarjajo zaskrbljujočo vseprisotnost sistemskega neuspeha in brezbrižnosti do stiske delavskega razreda. Že prva pesem iz cikla pretrese s krutostjo, ki jo (v/iz)postavlja: »Pred desetimi leti / je pustila prst v tovarni / Pred tremi leti se ji je obesil mož / (bil je pravi slovenski patriot / zvest svojemu narodu in alkoholu) / Ostala je sama s tremi otroki / in z odrezanim prstom / ki se je odbijal / od valjev v stroju / in potem ostal nekje / med odpadki – / čisto pri dnu / Dobila je odškodnino / ki jo je takoj zapil / takrat še živeči mož / Zdaj so jo odpustili / kot delavski presežek / Nikjer je nočejo vzeti v službo / In neki uradnik je cinično / pripomnil: / Če bi imeli še vse prste / potem bi se za vas / morda še kaj našlo«.
Na slogovni ravni Vinko Möderndorfer v svoji zbirki pesmi Naprej naprej izkazuje osupljivo obvladovanje jezikovnih sredstev in rafinirano poetično občutljivost. Za njegove pesmi je značilen jedrnat in minimalističen slog, ki je enostaven, a globoko sugestiven. Pesmi so zasnovane z izjemnim občutkom za ritmičnost in fonetično harmonijo, struktura pesmi pa je svobodna, kar odraža fluidnost misli in čustev ter ustvarja občutek neposrednosti in nujnosti. Semantični horizont pesmi bogatijo tako subtilne kot neposredne medbesedilne reference: Centralni motivi zbirke, kot so spomin, izguba in iskanje smisla, se odvijajo v dialogu z izbranimi literarnimi in kulturno-zgodovinskimi referencami, hkrati pa Möderndorferju uspe prevpraševati in dekonstruirati koncepte, kot so čas, identiteta in kulturna dediščina, ne da bi pri tem padel v pretirano hermetičnost. Avtorjeva sposobnost prepletanja globokih introspektivnih misli z nekonvencionalnimi jezikovnimi obrati vzpostavlja zbirko, ki je hkrati transcendentalna in brutalno realistična. To je poezija, ki se ne izogiba družbeni kritiki, ampak se ji predaja z vso strastjo in kritičnostjo. Pri tem s pridom uporablja obilo sarkazma in ironije, pa tudi veliko čutnih, nadvse poetičnih metafor, s katerimi zagotavlja ravnovesje med grobostjo stvarnosti in lepoto beletristike. V sedmi pesmi cikla »Ona« na primer beremo: »zgodovina mojih krajev / ni nikoli /zgodovina uspeha / ker sreča je bila /vedno rezervirana / spravljena v izložbi / z debelim steklom / v hiši z varnostniki / zgodovina mojega domotožja / je zgodba padanja / pa tudi stopanja preko / tistih ki so padli / zgodovina moje dežele / je zgodovina / obešenčeve / prihodnosti«.
Möderndorfer s svojo zbirko Naprej naprej postavi močan literarni spomenik času in prostoru. Njegov poglobljen vpogled in analitična ost mu omogočata, da skozi pesniško formo bralca sooči z izzivi, ki terjajo tako čustveno kot intelektualno angažiranost. Z izjemno lucidnostjo raziskuje mejna stanja človeške psihe in s tem ponuja bogato paleto čustev in razmišljanj, ki so včasih kontradiktorna, a vedno globoko človeška.
V celoti je Möderndorferjeva zbirka sijajna simbioza upora in introspekcije, kjer je poziv k napredovanju postavljen v kontrast s poglobljeno analizo sodobnih družbenih izzivov. Zbirka pesmi Naprej naprej Vinka Möderndorferja je brezkompromisna, surova in provokativna v svojem prikazovanju realnosti sodobne družbe. Skozi liriko, ki je hkrati robustna in tankočutna, ter lucidnost izraza pesnik razgalja temeljne družbene razpoke in postavlja vprašanja, ki nimajo enoznačnih odgovorov. Njegova lirika je jasna, neposredna in neizprosna v svoji analizi realnosti, pri tem pa avtor ne išče lažne tolažbe ali estetizacije sveta, saj zaključek, ki ga nudijo Möderndorferjeve pesmi, ni nujno optimističen ali pesimističen, temveč realističen in razmišljujoč. Pesmi nihajo med melanholijo, razočaranjem, kljubovanjem in subtilnimi prebliski upanja ter ponujajo večplastno raziskovanje individualne in kolektivne izkušnje. Med kritiko in introspekcijo pa je jasna nit upanja, ki temelji na vztrajanju pri možnosti sprememb in neizmerni moči človeške povezanosti – ter upora.
Uredila: Eva Ule
Lektorirala: Anabel Zugan in Grega Pignar
Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.
