Boštjan Ribič: …
Nagovoril sem se,
najedel, napil,
naplesal.
Izfukal vse.
Sfantaziral vse iluzije. Izgovoril sem, da sem sit, pijan, plešoč, prefukan.
Fantastičen.
Izgovoril sem vso svojo iluzijo. Tako najeden, da se smejem svoji praznini. Tako pijan, da plešem in še in še … Tako zjeban, da ne bom več fukal. In tako fantastična je ta moja iluzija,
da ljubim, da ljubim …
