Eva Ule: roke

nimam rok
da bi ujela v zraku lebdeči strah
ki se šiva skoz najini trupli
od gostega vdiha
do tresočega izdiha
ki prinese odrešilni objem
 
nimam rok
da bi celila brazgotine
in moja slina se ne staplja z ustnicami
ko tako rade zagrizejo
v prepovedan slad
prezirajoč slutnjo večera
 
nimam rok
da te ne bi pogrešala
da ne bi iščoč časo obraza
izpila tolmunov telesa
 
nimam rok
da bi podala obljubo
ki bi me držala v pristanišču pobega
ali da bi te skrila v senco
ko skozi tanke zavese pronica
medena svetloba
 
ki vstopi v tvoje prstene oči
dokler se ne zviješ
med mešičke opojno zaspanih trepalnic
in me z rokami
s pogumom
ne prespiš