Arjan Pregl: Občutek za umor
Tik preden je zaloputnila vrata:
In malo za tem še:
Oba sta bila zelo razburjena, a o tem, da bi jo ubil, ni razmišljal. O tem je nasploh razmišljal zelo poredko. Pa še takrat ni šlo za sovraštvo ali izbruh nenadzorovanega besa. Bolj za radovednost, kako bi ga pogledala, ko bi ji zaril nož … v vrat, na primer. Imela je lep vrat. Ali v trebuh. Imela je lep trebuh. Vsa je bila zelo lepa. Ampak raje v vrat, da bi bilo hitreje mimo in je ne bi predolgo bolelo. Sam bi to dejanje razumel skoraj kot podaljšek ljubezni. Kot da jima podarja novo doživetje, ki ga do tedaj ni izkusil še nobeden od njiju.
A kot rečeno, na to je pomislil sila redko, saj je imel za svojo morebitno morilsko kariero povsem jasno izdelan načrt:
Zamislil si je, da kupi hišo z vrtom in prepustno živo mejo, prepriča dekle, da se dnevno gola sonči na ležalniku (danes res ni pravi trenutek, da ji razloži idejo), sčasoma to napelje naključnega sprehajalca, da se začne vračati, enkrat se približa bolj kot običajno in pomoli glavo skozi živo mejo. Takrat on prime vrtno orodje in z njim zamahne proti …
Ne bi se spuščali v razmeroma krvave detajle, a načrt je bil, da bi se vsaj v enem od časopisov naslednjega dne pojavil naslov: LOPATA JE V OČEH OPAZOVALCA!
