Andreja Peklar: Ferdo, veliki ptič
Slikanice brez besedila ali »tihe« slikanice so v sklopu slovenske slikaniške produkcije precej redek pojav. Zaradi svojih osnovnih značilnosti, ki zanikajo potrebo po ubesedenju zgodbe, se te vrste slikanic upirajo na vizualno narativnost. Ilustracije v celoti zamenjajo besede, zato se morajo nizati po logično zgrajeni dramaturgiji, saj lahko le na tak način bralec aktivno pristopi k »branju«, dekodiranju podob ter posledično tvori vsebino. Narava ustvarjanja teh slikanic je pravzaprav zelo zapletena, saj zahteva samozadostnost ilustracij, ki morajo ujeti vse zakonitosti literarnega dela.
Ena boljših »tihih« slikanic je delo Ferdo, veliki ptič slovenske avtorice Andreje Peklar, ki je z uporabo preprostega dvodimenzionalnega vizualnega jezika ustvarila čudovito (nenapisano) zgodbo. Informacije so bralcu posredovane predvsem skozi uporabo kontrastov. Z jasnimi kompozicijskimi odločitvami avtorica Ferdovo telesno značilnost kontrastno postavlja nasproti majhnemu svetu, v katerem biva – Ferdo je namreč ogromen črn ptič. Okolica to njegovo velikost s pridom izkorišča in ga do neke mere celo dojema kot del predmetne stvarnosti; kot predmet brez lastnih potreb: otroci ga uporabijo za igranje, odraslim pomaga pri delu. Kljub svoji drugačnosti se požrtvovalno skuša vključiti v povprečen svet. Svojo velikost celo zna v večini primerov uporabiti v korist drugih, ki pa se za razliko od njega izkažejo za precej egoistične. Ko se tako nekega dne utrujen od dela hoče odžejati, spije vodo iz jezera, zato ga izločijo.
Ferdo pravzaprav v vsem presega okolico: ne samo v svoji izstopajoči fizični velikosti, ampak tudi v velikosti duha in dobrosrčnosti. Ferdo je integralen del družbe samo do trenutka, ko ga družba kaznuje zaradi tega, ker ima kljub vsemu drugačne potrebe kot večina. Posebej izstopajoča je sekvenca pregona, ko se Ferdo v primerjavi z ostalimi liki nenadoma drastično zmanjša; zdi se, da se v tistem trenutku začne zavedati, kako drugačen v resnici je. Družba, ki ga je še pred tem izkoriščala zaradi njegovih kvalitet, ga zdaj obsodi na samoto in zaničevanje. Njegova velikost tako postane simbol, skozi katerega se bralec spozna s pojmom drugačnosti. Ferdova simpatična, nesebična in dobrohotna narava vzbuja potrebo po empatiji ter nagovarja bralca k razmisleku o umeščanju nekoga ali nečesa, kar ni nujno narejeno po prevladujočih merilih, v družbo. S pozitivnim koncem avtorica hkrati potihem problematizira sebičnost ter spodbuja k sožitju in medsebojnemu sprejemanju. Močno idejno zasnovo podpirajo enostavne podobe, ki so v obliki velikih kolažnih ploskev postavljene na belo ozadje. Avtorica bralca kontinuirano usmerja in smiselno vodi skozi zgodbo, hkrati pa mu s poudarki na obrazni mimiki podaja še informacije o čustvenem stanju in odzivanju likov.
Slikanica je zaradi svoje izjemne ilustrativne sporočilnosti zasluženo prejela kar nekaj nagrad. V Bologni je bila uvrščena med nominirance za nagrado Silent Book Contest, prejela je priznanje Hinka Smrekarja na 12. slovenskem bienalu ilustracije in na 32. slovenskem knjižnem sejmu dobila nagrado za najbolje oblikovano knjigo v kategoriji knjig za otroke in mladino. Ferdo, veliki ptič je zagotovo nespregledljiva »tiha« slikanica, ki skozi vizualne znake odpira polje kreativnega branja. Bralcu poda dovolj namigov, da sam aktivira dogajanja ter tako vstopi v proces soustvarjanja in interpretiranja zgodbe. Kakovostne slikanice brez besedila, kot je Ferdo, so zato ne samo naslovniško odprta dela, ampak tudi odličen pedagoški pripomoček pri spoznavanju zakonitosti zgodbe, učenju likovnega jezika, izboljševanju besednega zaklada in spodbujanju domišljije.
