Aljaž Pestotnik: igra over

to ni bila nikoli

najina veseloigra;

smejali so se samo meni

in na koncu ploskali

moji brezbrižni neumnosti;

in zdaj je tega konec,

zdaj je čas veselic in veselja,

v njih se mora utopiti

vsaka sentimentalnost.

–

Samo tega je še manjkalo:

izgubljen v vrtincu valčka

lastnih motenj –

zažgite me,

v mojem želodcu

so samo še pločevinke

rešite me

Pesem je objavljena v sodelovanju z Layerjevo hišo, ki je pripravila natečaj in cikel pesniških večerov Pesniške ciklame za mlade gorenjske pesnice in pesnike, stare do 27 let. Pesniške ciklame so namenjene predstavitvi svežega vetra pesništva in združevanju pesnic in pesnikov v antologijo, Cvetnik mladih gorenjskih pesnic in pesnikov, ki bo na voljo za branje na Prešernov dan, 8. februarja prihodnje leto. Vse pesmi, ki bodo na Koridorju kot medijskem pokrovitelju projekta objavljene v ciklu Pesniških ciklam, je izbrala Ana Žunič, dipl. slovenistka.

Aljaž Pestotnik (1994) se je rodil v mestu rdečega prahu, na Jesenicah. Trenutno na Univerzi v Gradcu študira pedagoško smer slovenščine in angleščine. Letos je že drugo leto zapored predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu. Pisanje mu veliko pomeni, saj se mu zdi, da je to ena od redkih stvari, ki ga v tem norem svetu še ohranja razumnega. Maja 2016 je izdal svoj pesniški prvenec Smeji se naj vesolje, ki je izšel pri založbi Wieser, istega leta je z Maksom Dakskoblerjem napisal svojo prvo dramsko delo, komedijo Jolanda – ljubim te. Od izida zbirke do danes ni nehal pisati in se počasi pripravlja na naslednji korak, do takrat pa še raste v Rastju.