Pregled leta 2022: KULTURA IN KULTURNA POLITIKA

Leto 2022 se za kulturno sceno ni začelo najobetavneje, a ta je bila tega po dveh letih korone in čudnih politik države že navajena. Sredi januarja so postali znani rezultati štiriletnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov s področij glasbenih, intermedijskih, uprizoritvenih in vizualnih umetnosti, ki so prinesli predvsem to, da so do vlade kritične, a izrazito pomembne nevladne kulturne organizacije (Gledališče Glej, Zavod Maska, Delak center, Zavod Emanat, Mesto žensk, Nomad Dance Academy Slovenija, Carmina Slovenica, skupina Laibach, Gala Hala, …) ostale brez državnih programskih sredstev za nadaljnje delovanje. V tistem času je prišla v medije tudi informacija, da je Ministrstvo za kulturo sprožilo tožbo proti vsaki izmed organizacij, ki so imele sedež na Metelkovi 6. Saga o izgonu kulturnih organizacij se je tako samo še nadaljevala.

V februarju je državni zbor sprejel predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo za obdobje med 2022 in 2029, ki je med strokovno javnostjo že nekaj časa vzbujal kup očitkov o zastarelosti in manku javne debate o tako pomembnem dokumentu, je pa kulturna scena povsem drugače sprejela zagon žive kulture v polni kapaciteti. Začetni spomladanski tedni so tako minili v ponovnem množičnem obiskovanju kulturnih prireditev. V marcu in aprilu so pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami potekala številna predvolilna soočenja, a na redko katerih se je sploh izgovorilo besedo kultura, kaj šele, da bi se o njej udeleženci pogovarjali.

S spremembo oblasti je vodenje kulturne politike prevzela stranka Levica in ministrica dr. Asta Vrečko, ki je na zaslišanju pred pristojno komisijo državnega zbora povedala, da si bo prizadevala za izgradnjo razvojne, sodobne in vključujoče kulturne politike, ureditev področja medijev in samozaposlenih ter krepitev sistemskega vlaganja v kulturo. Po njenih besedah mora ministrstvo postati »infrastrukturna hrbtenica kulturnega sektorja«. Po dolgih dveh letih mučenja in ministrovanja dr. Vaska Simonitija si je tako kulturna scena le oddahnila.

A ne za dolgo. Le malo po tem je bilo objavljeno zadnje poročilo Poligona o stanju v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki je pokazalo alarmantno sliko domačega kulturnega sektorja. Poročilo lahko strnemo v naslednjih pet točk: 1. Kljub izteku epidemije se poglablja kriza v sektorju. Reven je že vsak drugi delavec. 2. Epidemijo revnih delavcev zakriva podpora bližnjih. Ustvarjalnost postaja vse večji privilegij. 3. Veliko nezadovoljstvo s staro oblastjo. Dolg seznam nalog za novo vlado. 4. Zaskrbljujoče prakse javnih zavodov; neplačevanje zunanjih sodelavcev. 5. Trajno spreminjanje delovnih navad zaradi epidemije.

Z junijem se je po treh letih končno pričelo pravo poletje, polno festivalske mrzlice in udeležbe na kulturnih prireditvah brez prepovedi oz. omejevanja števila udeležencev. Vmes se je na Ministrstvu za kulturo tudi dodatno popolnila ministričina vodstvena ekipa, ki tako poleg dveh državnih sekretarjev, Marka Rusjana in Matevža Čelika Vidmarja, vsebuje tudi šest svetovalcev, ki so eden za drugim priznani in v aktualni čas vpeti strokovnjaki na svojem področju (Peter Baroš, Mihael Kelemina, Kim Komljanec, Lenart J. Kučić, Marko Sraka in Dejan Štamfelj).

Avgusta je novi predsednik vlade Robert Golob obiskal SNG Drama Ljubljana in se na lastne oči prepričal o nujnosti obnove. O tej je dejal, da bo šlo za »razvojni projekt celotne vlade« ter da bodo poskrbeli, da se bo prenova pričela karseda hitro. Le dva tedna po tem dogodku pa smo izvedeli tudi, da bo rahlo prenovo doživel tudi Cankarjev dom, saj bo v roku nekaj let tudi ta dobil novo dvorano. Žal pa se poletje ni zaključilo v vedrih tonih. Slovenijo je namreč pretresel primer domnevnih spolnih zlorab in finančnih mahinacij v določenem delu ljubljanske umetniške scene. Afera Fotopub je na plano prinesla kopico anonimnih pričevanj in obtožb o spolnem nasilju, ki so bili povod za aktivno ter intenzivno policijsko raziskovanje primera, pri katerem so do sedaj odkrili 12 sumov kaznivih dejanj. Le nekaj mesecev kasneje je izbruhnila še ena afera, tokrat znotraj cerkvenih krogov. Obtožb o spolnem nasilju je bil osumljen pater in sakralni umetnik Marko Ivan Rupnik, ki je leta 2000 prejel Nagrado Prešernovega sklada. Večina obtožb je v njegovem primeru že zastarala.

Septembra je Ljubljana postala bogatejša za nov avtonomni prostor Plac. Novi uporabniki in uporabnice prostora so z zasedbo in z vsakodnevnim domiselnim programom zapuščeni stavbi vdihnili novo življenje. Žal tudi tu ni šlo brez problemov in razumevanja, saj DUTB, t. i. slaba banka, ki je lastnica prostora, toži njegove uporabnike in uporabnice za zasedbo.

Konec istega meseca je bil v parlamentu potrjen do zdaj najvišji kulturni proračun v zgodovini Slovenije. Ministrstvo za kulturo bo tako v naslednjem letu razpolagalo s kar 248 milijoni evrov.

V začetku oktobra je bil ustanovljen sindikat za ustvarjalnost in kulturo ZASUK. Ta združuje delavce v kulturnem in kreativnem sektorju, ki delujejo kot zunanji izvajalci javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij. V sindikatu so preštevilne težave v kulturi razdelili v štiri sklope: plačilna nedisciplina, pomanjkanje socialne varnosti, pomanjkanje delovnih prostorov in posledice epidemije covida-19.  Številni prekarni delavci in delavke v kulturi so tako končno dobili organizacijo, ki se bo sistematično in organizirano borila za njihove pravice.

Mesec oktober in november sta minila v znamenju predsedniških in lokalnih volitev ter treh referendumov, od katerih je najbolj izstopal tisti o novem zakonu o RTV. Ta je bil že dlje časa v primežu strankarske politike, stanje delovanja pa se je iz dneva v dan slabšalo. S potrditvijo zakona na referendumu bodo za upravljanje in njegovo nadzorovanje skrbeli civilna sfera in strokovnjaki s področja medijev. Že pred samim referendumom je sicer kulturna ministrica večkrat sporočila, da sedanje vodstvo RTV-ja ne uživa več njene podpore. Podobno je veljalo tudi za vodstvo Moderne galerije in tudi za vodstvo JAK-a. Nedolgo po tem, ko je ministrica odrekla podporo za delovanje direktorju JAK-a dr. Dimitriju Ruplu, je ta odstopil s položaja. Nasledila ga je Katja Stergar, ki je takoj zatem začela intenzivno delati na projektu gostovanja Slovenije naslednje leto na frankfurtskem knjižnem sejmu, saj se je izkazalo, da Slovenija delno zamuja s pripravami na sam dogodek.

Za konec leta pa je prišlo še eno krasno obvestilo, in sicer, da je projekt NUK II tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Ljubljana in Slovenija nujno potrebujeta novo narodno in univerzitetno knjižnico, saj Plečnikov NUK poka po šivih, predvsem pa kljub svoji arhitekturni in simbolni veličini ne ustreza več standardom sodobnih nacionalnih knjižnic.