Center za kreativnost – 5 let delovanja
V Palači Cukrarna se je s 27. majem odprla dobre štiri mesece trajajoča razstava pod imenom »Ustvarjeno v Sloveniji«. V istih prostorih sočasno poteka tudi spremljevalni program 27. edicije Bieanala oblikovanja (BIO27). Razstavi skupno naslavljata kulturno kreativni sektor, bolj specifično pa se razstava Ustvarjeno v Sloveniji osredotoča na domačo sceno. Gre za sorazmerno obsežno in vsebinsko raznoliko predstavitev, ki v dani obliki zgolj osvetli celoten program pet let trajajočega projekta — Center za kreativnost (CzK).
Idejna zasnova projekta Center za kreativnost je bila opolnomočenje kulturno kreativnega sektorja in spodbujanje čezsektorskega sodelovanja. Za ta namen so ustvarili več programskih usmeritev, ki so se med seboj dopolnjevale. Za akterje v sektorju pa je nedvomno pomemben tudi raziskovalni podvig, ki se je med epidemijo koronavirusa izkazal za še kako pomembnega. Gre za dve raziskavi, prva, obsežnejša, zaobjema leta 2008–2017, druga pa leta 2017–2021.
Za razvoj sektorja se je organiziralo vrsto izobraževanj, konferenc in tudi razstav. Posebnost Centra za kreativnost pa je bila tudi priprava razpisov in ustanovitev Partnerske mreže CzK. Slednji smo se pridružili tudi pri Koridorju in o našem prispevku ste najbrž že brali. Presek sektorja, ki so ga uspeli nasloviti skozi skupek svojih programov, je bil res obsežen in praktično ni sektorja, ki ne bi bil tako ali drugače vpleten v projekt. V kulturno kreativnem sektorju so ustvarili podporni in pospeševalni sistem, kot ga v Sloveniji še nismo videli.
Z namenom, da bi karseda dobro razumeli obseg in vlogo projekta Center za kreativnost, smo naslovili nekaj vprašanj na vodjo projekta, mag. Anjo Zorko.
Kako je prišlo do vzpostavitve projekta Center za kreativnost?
Projekt CzK je med drugim nastal iz potrebe, da se zapolni vrzel na področju razvoja kulturnega in kreativnega sektorja in tistih aktivnosti, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimenta, podjetništva in različnih ustvarjalnih področij, od arhitekture, oblikovanja, glasbe, dediščine, kulturnega turizma, vizualne umetnosti in drugega. Predvsem za razvoj aktivnosti, za katere še ni bilo vzpostavljenega sistemskega financiranja.
Z namenom zapolnitve te vrzeli je Ministrstvo za kulturo kot nosilca projekta izbralo MAO, saj smo kot edini nacionalni javni zavod na področju dediščine, oblikovanja, arhitekture in fotografije v skladu z aktom o ustanovitvi že pokrivali področje razvoja in promocije kreativnega sektorja ter delovali kot nacionalno kreativno vozlišče tega sektorja. Tako smo bili z večjimi mednarodnimi projekti, kot sta Bienale oblikovanja in Future Architecture platform, tesno povezani s sodobno ustvarjalno produkcijo. Leta 2017 smo na povabilo Ministrstva za kulturo RS in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in Službo vlade za razvoj in kohezijo zasnovali in ustanovili CzK.
Tako je nastal program Centra za kreativnost, ki danes skupaj z razpisi Ministrstva za kulturo, vzpostavljeno partnersko mrežo in številnimi drugimi partnerji povezuje in podpira več tisoč ustvarjalcev, kreativnih podjetnikov, samozaposlenih v kulturi in organizacij, ki delujejo na različnih področjih tega sektorja. Vzpostavlja nova sodelovanja med ustvarjalci in podjetji iz drugih gospodarskih panog, zagotavlja nove zaposlitve v kreativnih podjetjih in predstavlja slovenske ustvarjalce in podjetnike doma in v tujini. Poleg tega povezuje ter koproducira programe in usmerja delo Partnerske mreže CzK z več kot 35 organizacijami z različnih kreativnih področij.
Interdisciplinarna platforma danes skupaj s subvencijami Ministrstva za kulturo in raznolikim programom CzK (pri MAO) tvori podporno okolje za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter skrbi za njegovo povezovanje z gospodarstvom in drugimi sektorji.
Katere so bile začetne prepreke?
V MAO sodelujemo s številnimi ustvarjalci iz različnih sektorjev iz Slovenije in tujine in smo v nenehnem stiku z aktualno ustvarjalno produkcijo, zato se zelo dobro zavedamo ekonomskega in družbenega potenciala kreativnega sektorja ter razumemo potrebe ustvarjalcev, ki nastajajo na terenu. Vseeno pa se je pri snovanju programa CzK, ki je medresorski projekt, izkazalo, da različni deležniki ne poznajo vseh specifik, velikosti in potencialov sektorja. Kljub temu da so se prvi ukrepi za razvoj kreativnih industrij v EU začeli pred več kot 20 leti, gre še vedno za relativno »novo« področje kulturne in druge politike. Gre namreč za zelo kompleksen sektor, katerega definicije v članicah EU se razlikujejo, podobno kot se razlikujejo tudi podporni ukrepi in načini financiranja, s katerim različne članice podpirajo ta sektor.
Hitro smo naleteli na različna razumevanja različnih ministrstev o tem, kaj kulturni in kreativni sektor sploh je, katera področja vključuje in zakaj bi bilo potrebno ta sektor sploh podpirati, zakaj je pomembno vključevati v koprodukcijske programe tudi različne kreativne organizacije, ki že delujejo na tem področju, in samoposebne in druge ključne deležnike, ki tvorijo ta kompleksen ekosistem. Ko smo morali predložiti konkretne statistične in druge podatke o velikosti tega sektorja, o potencialu, potrebah in drugih, za mnoge bolj »konkretnih« podatkih, smo tudi mi hitro trčili ob problem, da je stanje analiz in raziskav na področju kulture in tudi kreativnega sektorja izredno pomanjkljivo in razdrobljeno. Kar je bil tudi eden od razlogov, da smo sistematične raziskave in analize sektorja vzpostavili kot enega ključnih programskih stebrov našega dela.
Eden od vidnejših stebrov so bili vsekakor tudi razpisi Centra za kreativnost. Ti so bili razdeljeni v tri sklope: preveritev koncepta, kreativni start-up in kreativni povezovalnik, za katere so bile finančne spodbude v zneskih od 15.000 do 40.000 evrov. V petih letih delovanja so tako sofinancirali preko 200 inovativnih izdelkov in storitev, vzpostavili več kot 50 novih sodelovanj in financirali 62 novih zaposlitev v kreativnih podjetjih. Preko teh razpisov je Republika Slovenija namenila 4.590.000 € nepovratnih sredstev. Vzporedno z razpisom CzK se je ustvarjala tudi Partnerska mreža CzK, ki je združevala akterje v kulturno kreativnem sektorju in omogočala spodbudo tudi manj tržnim projektom. S tem so želeli povečati povezovanje znotraj slovenskega in tujega prostora, opolnomočiti izobraževanje in mentorstvo, spodbuditi raziskave in analize ter na splošno nuditi dodatno podporo tako raznolikemu sektorju, kot je kulturno kreativni. V mrežo se je do sedaj včlanilo več kot 35 različnih akterjev tako iz javnega kot zasebnega sektorja. Večinoma sicer iz zasebnega.
Kakšen vpliv je to imelo na sektor, bomo videli šele čez nekaj let, kmalu pa bomo občutili pomankanje sistematične podpore kulturno kreativnemu sektorju. Zato nas seveda zanima, kakšno prihodnost lahko pričakujemo za Center za kreativnost oziroma kaj nastopi po tem petletnem obdobju? Kako je načrtovana prihodnost mreže in njuna samostojnost po zaključku petletnega obdobja?
Gre za kompleksen projekt in zelo velik in raznolik sektor, v katerega se dolgo časa ni vlagalo. Rezultati našega dela so zelo dobri, odzivi ustvarjalcev in partnerjev odlični, potrebe pa zelo velike. Zavedamo pa se, da rezultatov ne moremo pričakovati na kratki rok. A s Centrom za kreativnost, delom naših sodelavcev in tvornim sodelovanjem partnerjev in ustvarjalcev smo dokazali, da je vlaganje v vzpostavitev ekosistema KKS in podpora sektorju res potrebna in pomembna. Da je sektor poleg mnogih povsem nemerljivih učinkov, prelivanj, družbene vernosti tudi pomemben del družbenih in ekonomskih inovacij. In nenazadnje ključni element ne zgolj gospodarskega napredka, temveč tudi splošnega družbenega napredka in dobrega.
Nenazadnje tudi prakse politik kulturnih in kreativnih industrij v tujini in raziskave na področju inovacijskih in pilotnih projektov EU kažejo na to, da je pri vzpostavljanju razvoja tako specifičnih ekosistemov in področij javnofinančna podpora države ključna. Ključno je, da se začeto delo in razvoj kreativnega sektorja v RS nadaljuje in da se tudi glede na čedalje glasnejša sporočila Evropske komisije prepozna kulturni in kreativni sektor kot enega od pomembnih nosilcev družbenih in ekonomskih sprememb.
Obenem je CzK danes prepoznaven nacionalni akter v različnih evropskih mrežah in pobudah, ki zagotavljajo prepoznavnost in dodatne vire financiranja tega sektorja. Med drugim smo del evropskega konzorcija ICE, ki ga je Upravni odbor Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) junija 2022 izbral za vzpostavitev ene od devetih evropskih skupnosti za inovacije – EIT Kultura in kreativnost, ki ji bo v naslednjih več kot sedmih letih namenjenih 300 milijonov evrov evropskih sredstev. Preko teh aktivnosti pridobiva Slovenija dostop do dodatnih sredstev za kulturno kreativni sektor, pravico do sooblikovanja razpisov, partnerstev, odločanja in soustvarjanja ter povezovanja z več kot 150 partnerji iz EU, s tem pa tudi izredno veliko priložnosti za slovenska podjetja v kulturno kreativnem sektorju, kreativce, raziskovalne in kreativne organizacije ter seveda tradicionalne gospodarske panoge in povezovanje z njimi in podjetništvom. S ponosom lahko povem, da smo za naše programe in dosežke leta 2021 prejeli tudi nacionalno nagrado za spodbujanje podjetništva in bili ob tem v konkurenci 450 organizacij in podjetij iz 28 držav EU tudi evropski finalisti za Evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva (European Enterprise Promotion Awards), ki jo podeljuje Evropska komisija.
Zato smo ob izteku prve kohezijske perspektive 2017–2022 izredno ponosni, da je Center za kreativnost nova vlada oziroma Ministrstvo za kulturo prepoznalo kot pomemben razvojni projekt, ki se bo nadaljeval tudi v naslednji perspektivi. Namreč, z delom CzK in skupnostjo nam je uspelo postaviti na noge sistem, ki dejansko tvori ogrodje za vzpostavitev dolgoročnih ukrepov za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji. Zgolj s sistemsko in javno finančno in programsko podporo države lahko zagotovimo visoko stopnjo ustvarjalnosti v različnih poklicih in panogah ter omogočamo pogoje za delo tistih, brez katerih se ta sektor ne bo razvijal in brez katerih si naše trajnostne in boljše prihodnosti za vse ni moč predstavljati.
V naslednji perspektivi želimo nadaljevati in nadgrajevati ter se osredotočiti na to, kar smo pravzaprav šele dobro začeli in vzpostavili. Zavedamo se, da lahko do najboljših rezultatov pridemo samo na dolgi rok in s strateškimi usmeritvami in delom ter domačimi in mednarodnimi sodelovanji in partnerstvi.
Kot že omenjeno, je nova vlada oziroma Ministrstvo za kulturo to prepoznalo kot pomemben razvojni projekt, ki se bo nadaljeval tudi v naslednji perspektivi. S tem se zavzamemo za to, da se nadaljuje tudi prihodnost in koprodukcijski programi s partnersko mrežo kot enim od pomembnih orodij za razvoj kreativnega sektorja. Kot pravi eden od članov partnerske mreže CzK, je Slovenija s CzK »dobila sodoben inštrument za podporo kulturnemu in kreativnemu sektorju, s čimer sledi številnim državam Evropske unije, kjer so učinki in potenciali tega sektorja že prepoznani in uveljavljeni«. Za partnerje pa je partnerske mreže CzK »izjemno dragocena podporna struktura, ki s svojim pionirskim delom in potencialom skrbi za razvoj producentov ter za prehajanje novih znanj/vsebin in odpira vrata številnim novim sodelovanjem tako znotraj KKS kot tudi v povezavi z gospodarskim sektorjem.«
V enakem duhu spodbujanja domače produkcije in domačega ustvarjalnega sektorja so pri Centru za kreativnost ustvarili nove značke odličnosti, preprosto poimenovane »Made in Slovenia«. Gre za posrečeno subverzijo obstoječih deklaracij, ki nakazujejo na mesto izvora, mesto produkcije določenih produktov. Vsi smo navajeni brati na raznih izdelkih »Made in China« ali pogosto na oblačilih »Made in Bangladesh«, kar zgolj nakazuje na lokacijo tovarniške mašinerije in nima nobene druge uporabne klasifikacije. V današnjem globalnem svetu nam je vsem jasno, da je velik del proizvodnje potisnjen v to ali ono državo iz različnih razlogov. Večinoma ekonomskih. Specifično značko »Made in Slovenia« spremlja smotrno in bistro oblikovana okrogla identifikacijska koda, ki vsakemu izdelku podaja unikatni zapis. S tako zaščito blagovne znamke je težko ponarediti znak odličnosti in tako pripomorejo k verodostojni prepoznavnosti tako doma kot v tujini. Značka pa ne odlikuje samo mesta nastanka, ampak tudi lepo oblikovan izdelek ustvarjalcev in podjetij, ki sledijo dobrim praksam. Potencial take blagovne znamke, kot je »Made in Slovenia«, je sorazmeroma velik. Pomembno pa je, da se bo dodeljeval dosledno in s korektno rigidnostjo, saj je samo tako lahko zagotovljena garancija, ki jo znak podeljuje. S pravilno umestitvijo v svetovni oblikovalski prostor lahko postane znak enakovreden drugim reprezentativnim oblikovalskim gigantom.
Kakšna so pričakovanja za znak odličnosti in kako se kaže prepoznavnost doma in v tujini?
Za nas je pomembno, da znak odličnosti skupaj s stroko razvijamo naprej, obenem pa, da se naši programi med seboj dopolnjujejo in podpirajo ustvarjalce na različnih nivojih. Zanimiv primer povezovanja znaka odličnosti z drugimi podpornimi programi CzK je na primer svetilo Pendulum iz recikliranih plastenk PET oblikovalca Mateja Štefanaca. Projekt je dobil sredstva na razpisu Ministrstva za kulturo v prvi fazi »preveritve koncepta« za testiranje in razvoj ustvarjalnih idej ali prototipov pred vstopom na trg. Obenem je bilo svetilo Pendulum izbrano tudi za skupinsko predstavitev na letošnjem tednu oblikovanja v Milanu in je bilo deležno izjemne pozornosti strok in medijev. S strani oblikovalske revije DesignWanted je bilo izbrano za enega od desetih najboljših projektov, pred kratkim pa je na dogodku naših partnerjev Zagreb Design Week prejelo še prvo nagrado v kategoriji produktnega oblikovanja. Obenem je izdelek tudi že v proizvodnji.
Podoben uspešen primer je tudi primer blagovne znamke Just A Corpse, priznanega modnega oblikovalca Uroša Belantiča, ki je leta 2019 prejel sredstva za zagonsko fazo za t. i. »kreativni start-up«, s katero smo želeli zagotavljati podporo kreativnim podjetjem v fazi rasti ter spodbujati njihove inovativne razvojne projekte in širitev na mednarodne trge. Subvencija v višini 40.000 evrov je omogočila, da je podjetje, ki je že vstopilo na globalni trg, povečalo ekipo za naslednjo fazo razvoja podjetja. Podjetje, ki je imelo leta 2019 samo dva zaposlena, ima danes dvanajst redno zaposlenih, prodaja pa se je v dveh koronskih letih povečala petkrat.
Zanimiva je toplotna črpalka ADAPT podjetja Kronoterm d. o. o., ki je prejelo sredstva na razpisu in bilo s strani strokovne komisije izbrano v izbor in razstavo Made in Slovenia. Odlikuje jo vrhunska tehnologija, zmogljivost in energetska učinkovitost ter dovršena oblika. Kot pravi Bogdan Kronovšek, direktor Kronoterma, so razpisom in z znakom »Made in Slovenia« še dodatno utrdili vrednost domače proizvodnje, ki je ena izmed pomembnih lastnosti, zakaj se ljudje odločajo za nakup njihovih naprav. Razstave v Zagrebu, Milanu, Berlinu, Eindhovnu, na Dunaju ter v Budimpešti so jim omogočile predstavitev znamke na nekoliko drugačen način, segmentu ljudi, ki jih morda drugače ne bi opazili. To pa jim omogoča večjo uveljavitev tako na domačem kot na tujem trgu.
Primerov pa je seveda še več. In kot pravi eden od prejemnikov razpisa, je CzK »zelo konkreten primer dejanskega povezovanja kulture, umetnosti in gospodarstva, ki je aktiviral nove človeške vire in nove vire financiranja umetnosti in kulture, tj. odprl polje kulture konkretnemu medresorskemu sodelovanju«.
Eden on od izpostavljenih projektov na razstavi je tudi Design Dining: slovenski oblikovalski pogrinjek, ki je nastal v sodelovanju Centra za kreativnost z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje pod okriljem evropske platforme Distributed Design Market Platform. Z namenom organiziranja posebnih večernih dogodkov so k projektu povabili deset oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki so za namen dotičnega dogodka s finančno podporo oblikovali namenske oblikovalske izdelke. Rezultat je bilo deset izdelkov posebej koncipiranih in edinstvenih oblik in tekstur, ki so bile specifično namenjene za dopolnjevanje izkušnje kulinarične večerje. Vsi izdelki so bili posrečeni in komplementarno s prezentacijo hrane izpolnjujejo svojo nalogo, rezultat sta bili dve (najverjetneje okusni) igrivi večerji. Kolikor gre za posebno izkušnjo, so izdelki ustrezni, njuna nadaljnja uporaba ali transformacija za druge jedi pa pri mnogih ostaja vprašljiva, ampak v tem pogledu to najbrž presega njihovo skorajda spekulativno naravo.
Na sami razstavi je bilo seveda nemogoče izpostaviti vse projekte CzK. Po kakšnem ključu ste pravzaprav naredili selekcijo?
Z razstavo Ustvarjeno v Sloveniji smo želeli ob letošnjem BIO27 in ob zaključku prvega obdobja delovanja Centra za kreativnost predstaviti izbor nekaterih programov in projektov, ki so nastali v obdobju delovanja tega kompleksnega kohezijskega projekta. In s tem seveda predstaviti dela nekaterih slovenskih ustvarjalcev, ki so v tem obdobju sodelovali in soustvarjali aktivnosti centra.
Razstava se tako ozira nazaj na prehojeno prvo obdobje delovanja Centra za kreativnost, s katerim nam je uspelo skupaj s predano ekipo sodelavcev Maje Kovačič, Mike Cimolini, Urške Krivograd, Marka Podjavorška, Zale Košnik idr. ter močno partnersko mrežo in številnimi partnerji iz različnih sektorjev povezati in podpreti več tisoč ustvarjalcev, umetnikov, samozaposlenih v kulturi, kreativnih podjetnikov, organizacij z različnih področij kreativnega sektorja. Zato so na enem mestu na ogled dela in projekti živahne in ustvarjalne skupnosti, katere skupni imenovalec je zmožnost tvoriti spremembe v družbi in misliti drugačno, vključujočo in trajnostno prihodnost. Obenem skozi izbrane projekte predstavljamo tudi različne sektorje ter raznolikost naših programov, s katero pokrivamo različne faze ustvarjanja – od faze eksperimentiranja in testiranja do produkcije in faze rasti ter do vzpodbujanja sodelovanja med ustvarjalci in gospodarstvom.
Tako predstavljamo več kot 100 projektov, izbranih na razpisih Ministrstva za kulturo RS za »Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij« v obdobju 2019–2021, prejemnike znaka odličnosti »Made in Slovenia« ter sodelujoče v mednarodnih predstavitvah in razstavah Prihodnost bivanja, ustvarjalce, izbrane na javni pozivih za projekt Design Dining: Slovenski oblikovalski pogrinjek ter na spletni prodajni platformi Adorno z izborom Voyage ter kampanjo Kulturno-kreativni imperativ, ki na humoren in igriv način predstavlja zahtevne statistične ugotovitve o pomenu slovenskega kulturnega in kreativnega sektorja in drugih.
Predstavljamo pa tudi povezanost projektov BIO in Centra za kreativnost. Zasnova programa Centra za kreativnost namreč izhaja prav iz izkušenj, ki jih je Muzej za arhitekturo in oblikovanje pridobil z vodenjem mednarodnih produkcijskih projektov, med katerimi je ključni prav Bienale oblikovanja (BIO). Zato je danes BIO organiziran v tesnem sodelovanju s CzK. Skupna predstavitev prikaže povezanost različnih poudarkov, ki jih oba projekta predstavljata. In krog celotnega procesa ustvarjanja – od faze eksperimentiranja in raziskovanja do razvoja novih idej, produktov in storitev ter lansiranja na trg. Če spremljevalne razstave BIO27 predstavljajo eksperimentalne interdisciplinarne procese in platforme sodelovanja, na podlagi katerega se družbene ali podjetniške inovacije sploh zgodijo, vstopa Center za kreativnost v ta krog kot platforma, ki omogoča razvoj in vstop teh idej in inovacij na trg. In če se BIO osredotoča na testiranje novih konceptov in idej ter mednarodna povezovanja, se Center za kreativnost fokusira predvsem na predstavitve slovenskih ustvarjalcev iz različnih sektorjev.
Pri izboru programov in projektov pa je bilo ključno tudi tvorno sodelovanje kuratorske skupine, v katero smo poleg sodelavcev CzK, poleg mene še Majo Kovačič in Urško Krivograd, povabili zunanje strokovnjake arhitekte Vidic Grohar – Jureta Groharja, Anjo Vidic, Andraža Tufegdžića, Aleksandra Miškovića in Lucijo Ritoša, ki se ukvarjajo tako s postavitvami razstav kot tudi s kuriranjem razstav, ravno z namenom, da vzpostavimo dialog z zadnjimi strokovnjaki in opazovalci dela CzK in s tem pridobimo distanco do svojega dela, programov in obilice projektov, ki smo jih seveda želeli predstaviti na razstavi. Ob zanimivih projektih je pohval deležna ravno postavitev razstave, ki so jo pripravili arhitekti Vidic Grohar, saj postavitev obiskovalca na subtilen način vodi skozi različne programe in projekte CzK, predstavljene na način galerijske postavitve, ki kot nasprotje grobo ometanih sten in dvoran še dodatno opozarjajo na zanimiv dialog med preteklostjo in sedanjostjo, med razstavljenimi deli ter arhitekturo zgradbe. Kot poudarjajo avtorji, so vsi razstavni elementi sestavljeni iz kartonskih tulcev in lesenih vezanih plošč, kar omogoča različne postavitve, ki vsak del razstave artikulirajo na njemu lasten, specifičen način, vsak prostor dobi samostojen karakter. Obenem pa se vso opremo lahko ponovno uporabi ali reciklira.
Kot že prej omenjeno, je ključni del projekta Center za kreativnost bila tudi raziskava stanja v kulturno kreativnem sektorju. Gre za najobsežnejšo raziskavo tega tipa v Sloveniji. Razdeljena je bila na dva dela. V prvem delu so ocenili stanje pred samim začetkom, v drugem pa so spremljali dognanja med izvajanjem projekta. Drugi sklop je po spletu okoliščin zajel tudi zelo specifično obdobje v kulturi oziroma kar v družbi sami, saj je sovpadel z obdobjem pandemije. Raziskava je bila prilagojena danim okoliščinam in je tako preverjala tudi specifično stanje zaradi posledic izrednih razmer. Več o raziskavi in rezultatih je možno izvedeti na spletni strani. Vsekakor pa je raziskava pokazala, da je stanje v kulturi potrebno korenite intervencije in mnogih izboljšav. Izkazalo se je, da prihaja do sistemskih problemov. Stanje je sicer zaskrbljujoče, kljub vsemu pa nakazuje tudi na to, da se stvari lahko izboljšajo in ni potrebno situacije sprejeti take, kot je.
Sicer je brez sistematičnega pregleda stanja tudi v prihodnje težko oceniti, v katero smer se sektor razvija. Zato nas zanima, ali se bodo raziskave tudi nadaljevale?
Pri nas smo se zelo aktivno lotili tega področja in trenutno so v zaključni fazi večletne raziskave, ki jih izvajamo vse od leta 2018 v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja (IER) in strokovnjaki dr. Damjanom Kavašem in dr. Niko Murovec v sodelovanju s strokovnimi organizacijami ali sodelavci z različnih področij od oblikovanja, arhitekture, dediščine oziroma muzejev in celostnega pregleda dogajanja na področju kulturnega in kreativnega sektorja. Vsaka od raziskav vključuje kompleksen proces od delavnice z deležniki in odločevalci, ki pokrivajo določeno področje, mapiranje in analizo stanja, pregled verige vrednosti, razvojne potenciale, primerjave politik in primerov iz tujine ter priporočila za razvoj.
In ravno pred kratkim smo v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije, Službo za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije in ICOM Slovenija predstavili Raziskavo in predloge ukrepov za panogo muzeji v Sloveniji, ki so se je udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kulturo in predstavniki stroke. Ti so izpostavili, da so opravljene raziskave pokazale slabosti in prednosti trenutnega sistema ter nakazale pot v prihodnost in z našim skupnim delom postavile trdne temelje za pristop k urejanju stanja na področju stroke. Vendar pa bodo naslednji koraki mogoči šele s posluhom uradne politike in tesnim sodelovanjem s stroko.
Zato je za nas še toliko pomembneje, da nadaljujemo z raziskavami in pripravo predlogov ukrepov za razvoj tega sektorja, ki so osnova za to, da sploh identificiramo, kaj se v sektorju dogaja, in osnovno izhodišče za pripravo celovitih in strateških podpornih ukrepov, ki lahko usmerjajo razvoj tega sektorja in predstavljajo izhodišče za njegovo javno podporo in financiranje. Kot ugotavljamo skozi naše raziskave, tovrstne podlage zagotavljajo možnost za gradnjo celovitih nacionalnih, regionalnih in lokalnih strategij ter operacijsko akcijskih načrtov. Zato da do tega pride, pa je pomembno ustvarjati ugodne pogoje za razvoj, eksperiment, inovativnost, sodelovanje, argumentirano kritiko in internacionalizacijo ter nenazadnje, kot sem že omenila, ustvarjati čim boljše pogoje za delo ustvarjalcev.
Tako projekt Center za kreativnost kot tudi sama razstava sta vredna naše pozornosti in vsaj moralne podpore. Kulturno kreativni sektor je sektor z ogromnim potencialom, ki pa v širši družbi ni a priori razumljen. Predvsem pa ne gre za ozko področje ustvarjalnih praks, ampak za izredno raznolike podsektorje, ki vsi prispevajo družbi. Kulturno kreativni sektor je tudi eden od sektorjev, ki redno deluje čezsektorsko in že v osnovi nosi velik potencial medsektorskega oplajanja. Gre za » industrijo«, v kateri je tudi Evropska unija prepoznala velik potencial in se ji sistematično namenja čedalje več podpore.
Lektorirala: Tajda Liplin Šerbetar
