Yves Tumor: Praise A Lord Who Chews But Which Does Not Consume; (Or Simply, Hot Between Worlds)

Datum izida: 17. marec 2023
Založba: Warp
Producent: Sean Lee Bowie, Noah Goldstein

Nov album Yvesa Tumorja (s pravim imenom Sean Bowie) Praise A Lord Who Chews But Which Does Not Consume; (Or Simply, Hot Between World), ki je od začetka do konca nabit z energijo, zagotovo predstavlja glasbenikov najbolj dodelan album do zdaj.

Yves Tumor sicer ustvarja eksperimentalno glasbo in, kakor njegova prejšnja dela, tudi tega albuma ni mogoče umestiti v en sam žanr – gre za nekakšno mešanico psihedelije, elektronike, art rocka in popa. Osnovna instrumentalna zasedba, uporabljena na albumu, je sestavljena iz bobnov, električne kitare in bas kitare, celoto pa prežema tudi ogromno elektronskih elementov. Tumor je znan po uporabi vzorcev iz glasbe drugih in tako se tudi na tem albumu pojavi precej »samplov«.

Prva skladba na albumu God Is a Circle se odpre s kriki in vzdihi, pri čemer slednji trajajo še dobršen del skladbe, besedilo skladbe pa se nanaša na subjektovo doživljanje toksičnega razmerja. Sledi ji Lovely Sewer, pri kateri bi izpostavil predvsem podobnost bobnov s tistimi v One Hundred Years zasedbe The Cure. Meteora Blues je precej manj energična od predhodnih skladb, poleg tega je pevčev vokal rahlo pridušen, govori pa o nesrečni ljubezni. Sledi ji instrumentalni premor Interlude.

Parody pripoveduje o »parodiji pop zvezde« in se sprašuje, kje se začne in konča njena »fasada« ter kritizira njen občutek pomembnosti – morda letijo vse te opazke na Yvesa samega. Heaven Surrounds Us Like a Hood izpade precej bolj pop kot skladbe pred njo, v njej pa lahko slišimo izrazit primer Yvesovega »samplanja« – glavni kitarski riff je vzet iz skladbe Love and Freedom Keitha Mlevhuja. Ta in številni ostali »sampli« se mi zdijo dobro uporabljeni v kontekstu njegovih skladb in jim to novo okolje zelo pristaja. Skladajo se s skladbami, v katerih so prisotni, pa vendar jih očitno prežema nekakšen element drugačnosti, ki je preko njihove vključitve apliciran na celotno skladbo.

Naslednja skladba je Operator, pri kateri bi izpostavil predvsem strukturo in izvirnost uvodnega dela in pa lepoto zvoka električne kitare skozi celotno pesem, refren v In Spite of War pa je eden najbolj spevnih in najlepše odpetih delov albuma. Kar se tiče instrumentalne izvedbe in same produkcije, je ta skladba eden izmed vrhuncev albuma, v njej pa izstopa predvsem bas linija. Echolalia, tudi ena bolje izvedenih in produciranih skladb na albumu, govori o preveč intenzivni medsebojni navezanosti, kar se do neke mere sklada s tematiko prve skladbe na albumu. Tej skladbi sledi Fear Evil Like Fire, ki je prav tako bolj umirjena od večine albuma, poleg tega so v njej elektronski elementi manj izraziti. Slednji so sicer toliko bolj izraziti v Purified By the Fire, prav tako tudi bas. V tej skladbi je sicer uporabljen citat iz skladbe I Don’t Wanna Cry skupine The After Hours. Album se zaključi z Ebony Eye, pri kateri klaviatura najprej izstopa v solo obliki, nato pa še v kombinaciji z bobni.

Besedila skladb so skozi celoten album sicer precej dvoumna in so tako lahko podvržena več različnim interpretacijam. To se skupaj z dodelanimi in inovativnimi instrumentalnimi aspekti skladb, ki se lepo skladajo s Tumorjevim vokalom, udejanji kot izredno kvaliteten izdelek. Skladbe bi sicer lahko bile besedilno in tematsko med sabo bolj povezane, a album s svojo mešanico različnih žanrov, ogromno elektronike in posrečeno vključitvijo »samplov« drugih skladb ponuja odlično poslušalsko izkušnjo, vredno vsake sekunde.

Uredila: Eva Vene
Lektoriral: Grega Pignar