Russian Circles (predskupina: Helms Alee) @Kino Šiška, 5. 4.2015
Čikaški težkokategorniki Russian Circles, ki brišejo meje med post-rockovskim crescendocorom in direktno metalsko brutalnostjo, so za razliko od zadnjič, ko so nastopili v Menzi pri koritu) tokrat zasedli Komuno Kina Šiška. Koncert je bil celo razprodan (cel kup ljudi, med njimi tudi skupina tujcev, je brez uspeha želelo dobiti vstopnico pred blagajno na dan koncerta), kar znova dokazuje, da tuji post-rock ima nišno publiko tudi pri nas, a izbira prizorišča se je izkazala za neprimerno.
Predvozači Helms Alee so bili izredno prijetno presenečenje. Kljub temu da so jim zvočni limiti onemogočali razkazovanje svoje glasbe v vsej svoji namenskosti, saj so bili inštrumenti brez definicije in zamolkli, kar ni bendova značilnost, povrhu tega pa so tudi vokali večkrat kot ne izginili v valovih nepravih frekvenc, so Seattlečani pretežno navdušili s svojevrstno mešanico sludgovskih atmosfer zidov zvoka, občasnih mathrockovskih linij in ritmov ter nekoliko neumesnih vokalnih eksperimentov vseh treh. Predvsem je naše oči in ušesa ukradla bobnarka Hozoji Matheson-Margullis, ki je s svojim živalskim nastopom, dih-jemajočimi bobnarskimi podvigi in emanentno prezenco nastop pospravila v svoj žep.
Večer »post-« žanrov je bil s Helms Alee tako osvežujoče negeneričen, kar je relativno redka izkušnja. Russian Circles na drugi strani, ki raje zapadejo v strukturno žanrsko generiko, sicer več ali manj ustvarjajo glasbo, ki zares izstopa šele z nastopom v živo, kar je bil vsekakor dober obet. A ko so se sprehajali skozi komade, ki so temeljili na njihovi zadnji plati Memorial iz leta 2013, je kljub nenadkriljivi sonični perfekciji njihovega hrupa nekaj manjkalo. Nekaj, kar so Helms Alee imeli. Morda se to vseeno nanaša na samo glasbo izven nastopov, na njihovo sledenje smernicam, ki so že popolnoma izčrpane. Morda na njihove izlete v bolj direktne vode, ki so spominjale na povprečno metalsko riffanje, le z izpopolnjenim truščem, ki so metali sicer hipnotično ustvarjeno izkušnjo izven omame. Ti dvomi predvsem izvirajo iz dejstva, da je publika, ki je ostala, dobila svoje. Da so zganjali z glavami tisto, kar je trojec na odru počel z zvočnostjo. Da so potalali bolj gromke aplavze kot sicer. In morda je to, kar na koncu šteje.
